Po več kot štiriindvajsetih letih delovanja svoja vrata zapira Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY), ki ga je pred uradnim zaključkom svojega delovanja, 31. december, pretresel še poslednji škandal – samomor Praljaka v sodni dvorani in obtožbe Hrvaške o (pre)počasnem zagotavljanju pomoči.

Predsednik ICTY Carmel Agius je ob obeležitvi zaprtja sodišča v zadnjem nagovoru Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN) predstavil poročilo o poteku zaključka dela.

Glavno sporočilo predsednika, da so zaključili z delom, je sledilo več kot štiriindvajsetim letom delovanja v skladu z zahtevami Varnostnega sveta. Agius je izpostavil pomen zadnjih dveh sodb sodišča v primeru Mladić in v pritožbenem postopku Prlić in ostali, kot tudi viden pravni razvoj, ki ga je označil kot “točko brez vrnitve, ki je za vedno zaznamovala področje mednarodnega prava in pravičnosti”. Uspeh institucije ni nikoli samo seštevek njegovih dokumentov in finančne pomoči. Je odraz dela ljudi, namena in pomena organizacij, je pojasnil.

Odločitev Varnostnega sveta maja 1993 o ustanovitvi ICTY je predsednik označil kot ponosen trenutek za mednarodno skupnost. ICTY je predstavljal vodilo celotni mednarodni skupnosti, ko je dokazal, da delo lahko poteka učinkovito in objektivno ter skupaj tako z državami kot organi ZN. Agius je izpostavil, da kljub številnim izzivom, s katerimi se je sodišče v času svojega obstoja soočilo, ne moremo reči, da je bila odločitev o ustanovitvi le-tega nepravilna, in dodal, da je pot do zagotavljanja mednarodne pravičnosti dolga, naporna in predvsem finančno zahtevna. Kljub temu bi z vedenjem, da nismo kaznovali storilcev najhujših kaznivih dejanj, plačali veliko višjo ceno.

Skozi obdobje svojega delovanja je imelo sodišče dve zgodbi:

  • zgodbo podpornikov, ki so spisali zelo pomemben del zgodovine mednarodnega kazenskega prava in se borili proti nekaznovanosti storilcev;
  • na drugi strani so se pojavljale kritike o političnih in osebnih interesih ter o zaslepljenosti z nacionalizmom in etničnim sovraštvom.

V nagovoru se je predsednik ozrl tudi na svojo vlogo, na vlogo zadnjega predsednika, in opozoril, da je kljub zaključku dela ICTY potrebno zagotoviti, da se zgodbe žrtev ne zaključijo z 31. decembrom letos, ampak se še naprej zagotovi delovanje v njihovo korist. Delovno in pravno zapuščino ICTY bo nadaljeval Rezidualni mehanizem. Svoj nagovor je sklenil z ozirom na politični pogum, ki je bil potreben za ustanovitev in delovanje ICTY.

Kot je izpostavil Serge Brammertz, glavni tožilec na ICTY in na Rezidualnem mehanizmu, bo odraz pravne zapuščine ICTY ne le delo sodišča, ampak tudi nadaljnji razvoj držav nekdanje Jugoslavije, ki morajo krepiti vladavino prava in pokazati, da lahko zagotovijo pravičnost za žrtve najhujših kaznivih dejanj.

Vir: ICTY