Medtem ko se svet že pripravlja na vstop v novo desetletje, so Združeni narodi (ZN) pripravili pregled dejavnosti prvega desetletja 21. stoletja.
Prvi del, ki je pred nami, obravnava obdobje med leti 2010 in 2013 in se osredotoča na uničujoč potres na Haitiju, začetek še vedno trajajočega konflikta v Siriji, navdihujoče delo Malale Yousafzai in ustanovitev »najbolj nevarne misije ZN« na Maliju.
2010: Potres na Haitiju
Vstop v desetletje je zaznamovala katastrofa na Haitiju, najrevnejši državi na zahodni polobli. Uničujoč potres sedme stopnje je 12. januarja na otoku prizadel na tisoče ljudi (220.000 po podatkih vlade Haitija) in uničil številne zgradbe.
Teden dni po tragediji je Varnostni svet ZN odobril povečanje števila pripadnikov mirovnih sil, da bi okrepil MINUSTAH in pomagal pri okrevanju, obnovi in prizadevanjih za stabilnost v državi. Kot posebni odposlanec ZN za Haiti je bil s temi prizadevanji tesno povezan tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton.
Tudi MINUSTAH je utrpela posledice potresa: hotel Christopher, v katerem je bil sedež misije, se je zrušil, posledično je življenje izgubilo 102 članov osebja, vključno s posebnim predstavnikom generalnega sekretarja na Haitiju Hedijem Annabijem, njegovim namestnikom in vršilcem dolžnosti policijskega komisarja iz kraljevske kanadske policije Dougom Coatesom.
Mednarodne ekipe so rešile 132 delavcev ZN, med njimi tudi Jensa Kristensa, ki je bil pet dni ujet pod ruševinami stavbe. Kristensen, višji humanitarni delavec, je pred tem preživel že potres v Afganistanu (2002), v Turčiji (1999) in v Ekvadorju (1987).
2011: Začetek sirskega konflikta
Aprila 2011 je takratni generalni sekretar Ban Ki-moon poklical sirskega predsednika Bašarja Al-Assada in dejal, da ga »močno skrbijo« poročila o nasilju v državi po demonstracijah, ki so bile del sirskega pro-demokratičnega gibanja po Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu, kar je privedlo do padca dolgotrajnih režimov v Tuniziji in Egiptu – proces, ki je danes znan tudi kot Arabska pomlad.
Nihče ni predvideval, da bo po osmih let spopad še vedno trajal, kar je v vmesnem času povzročilo veliko begunsko krizo, več sto tisoč civilnih žrtev in veliko humanitarno katastrofo: več kot 5,6 milijona ljudi je pobegnilo iz Sirije. Od začetka konflikta naj bi bilo znotraj države razseljenih približno 5,5 milijona ljudi.
Danes spopadov še zdaleč ni konec, a si ZN še vedno močno prizadevajo, da bi našli politično rešitev tega zelo zapletenega konflikta. Leta 2019 se je na pogovorih, v katerih posredujejo ZN, zbralo več kot 150 predstavnikov vlad, opozicije in civilne družbe.
Brez dajanja obljub, da bodo ti pogovori končali trpljenje sirskega ljudstva, je odposlanec za Sirijo Geir Pedersen novembra Varnostnemu svetu ZN dejal, da bi lahko le-ti pomenili »začetek konca« konflikta.
2012: Malala postane svetovno znana najstnica
Pakistanska učenka Malala Yousafzau je bila že od majhnih nog znana po tem, da se je zavzemala za izobraževanje deklet in izpostavljala grozodejstva talibanov.
Odraščala je v nestanovitni dolini Swat na severozahodu države, poznana pa je postala leta 2010, ko je v dokumentarnem filmu New York Timesa prikazala življenje v regiji, ko je pakistanska vojska vstopila v regijo in se spopadla s talibanskimi borci.
Ko se je oktobra 2012 vračala domov iz šole, je Malalo in še dve deklici ustrelil taliban. Malala si je po napadu, ki je sprožil ogorčenje svetovne javnosti, opomogla. Na dan človekovih pravic istega leta je v Parizu na sedežu UNESCO prejela posebno nagrado, saj si je prizadevala za pravico deklet do obiskovanja šole in za izboljšanje izobraževanja deklet kot nujno prednostno nalogo.
Malalin aktivizem in ugled sta po napadu samo rasla. Dobila je še več odmevnih nagrad, vključno z Nobelovo nagrado za mir za leto 2014 (skupaj z indijskim socialnim reformatorjem Kailashom Satyarthijem) in je leta 2017 postala glasnica miru ZN s posebnim poudarkom na izobrazbi deklet.
2013: Ustanovljena je misija ZN za zaščito civilistov v Maliju
MINUSMA, misija ZN v Maliju, je bila ustanovljena zaradi bojev, ki so januarja 2012 izbruhnili med vladnimi silami in uporniki Tuarega, kar je vodilo do zasedbe Severnega Malija s strani radikalnih islamistov. Aprila 2013 je Varnostni svet ZN glasoval o odobritvi operacije, pooblaščene »za uporabo vseh potrebnih sredstev« za stabilizacijo države, zaščito lokalnega prebivalstva, osebja ZN in kulturnih predmetov ter zagotovitve pretoka humanitarne pomoči tistim, ki jo potrebujejo.
Kmalu po sprejetju resolucije o odobritvi napotitve mirovne misije je podsekretar za mirovne operacije Herve Ladsous novinarjem v New Yorku dejal, da bo misija pomagala malijskim oblastem na poti do »ustavnega reda, demokratičnega upravljanja in nacionalnega upravljanja enotnosti«.
Pomembno je izpostaviti, da je misija del širšega prizadevanja za obvladovanje terorističnih skupin na širšem območju Sahela, ki vključujejo Burkino Faso, Čad, Mavretanijo, Niger in Mali.
Decembra 2019 je strokovnjak ZN za človekove pravice varnostno situacijo opisal kot »kritično«, brez primerov nasilja v skupnostih in smrtonosnih napadov oboroženih skupin.
Vir: ZN
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
