Zadnji del pogleda v preteklo desetletje opisuje humanitarni odziv na begunsko krizo ljudstva Rohinga; uspešen zaključek mandata misije Združenih narodov (ZN) za Liberijo in nov zagon v boju proti podnebnim spremembam, kljub razočaranju nad podnebno konferenco COP25 v Madridu.
2017: ‘Etnično čiščenje’ ljudstva Rohinga
Avgusta 2017 so vojaki mjanmarske vojske izvedli varnostni napad v Rakhini, regiji na zahodu države, ki meji na Bangladeš, kot odgovor na smrtonosne napade na policijske in varnostne vrste, ki naj bi jih izvedli pripadniki prebivalstva Rohinga, združeni v vojsko.
Šteje se, da je ta vojaška operacija privedla do številnih grozodejstev nad večinoma muslimanskimi civilisti ljudstva Rohinga, manjšine, ki se je v preteklosti soočala s številnimi primeri preganjanja. Zeid Ra’ad al Hussein, takratni visoki predstavnik ZN za človekove pravice, je dogajanje opisal kot »učbeniški primer etničnega čiščenja«.
Kot dokaz za svoje trditve je Ra’ad al Hussein opozoril na poročila mjanmarski oblasti, ki so ob meji z Bangladešem odlagale mine in od povratnikov zahtevale, da predložijo »dokaz o državljanstvu«. Slednje je bilo zanje nemogoče, saj so mjanmarske vlade od leta 1962 dalje postopoma odvzele politične in državljanske pravice prebivalstvu ljudstva Rohinga, vključno s pravico do državljanstva.
Do septembra istega leta je v Bangladeš prispelo več kot pol milijona prebivalstva ljudstva Rohinga, ki so zapustili begunsko taborišče. Možnosti beguncev, da se v velikem številu vrnejo domov, so neznatne. Septembra 2019 je preiskovalna skupina ZN zaključila, da je grožnja genocida nad prebivalstvom ljudstva Rohigna, ki so ostali v Mjanmaru, večja kot kdaj koli prej, saj si vlada še vedno prizadeva »izbrisati identiteto le-teh in jih odstraniti iz države«.
Decembra 2019 je de-facto civilna vodja Mjanmarja Aung San Suu Kyi pred Meddržavnim sodiščem branila mjanmarsko vojsko pred obtožbami genocida, ki jih je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila Gambija. Novembra istega leta je Mednarodno kazensko sodišče odobrilo začetek preiskave zoper posameznike zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti – deportacija ljudstva Rohinga.
2018: Po uspešni misiji ZN zapustijo Liberijo
V preteklosti je Liberija predstavljala sinonim za negotovost in nemire. Med letoma 1989 in 2003 so v državi potekali spopadi, država je doživela dve državljanski vojni, popoln zlom javnega reda in miru, življenje je izgubilo kar 250.000 ljudi.
Leto 2018 je predstavljalo spremembo, saj so prvič v skoraj tri četrt stoletja Liberijci videli miren prenos oblasti. Marca je svoje delo zaključila misija ZN UNMIL. Le-to je ustanovil Varnostni svet ZN leta 2003 po podpisu mirovnega sporazuma o prenehanju bojev. Med januarsko inavguracijo je predsednik Weah pohvalil misijo za zagotavljanje »neprekinjenega miru znotraj naših meja več kot desetletje«.
UNMIL je uspešno ustvarila varno okolje, ki je omogočilo, da se več kot milijon beguncev in razseljenih oseb vrne v svoje domove, podprli so izvedbo treh predsedniški volitev in pomagali vladi, da je po letih bojev in nestabilnosti vzpostavila svojo oblast v celotni državi.
Konec meseca marca je misijo zamenjala skupina držav ZN. Sedemnajst skladov in agencij ZN je ostalo prisotnih v državi, da se osredotočijo na razvoj in izboljšanje življenja Liberijcev.
Predsednik Liberije se je v nagovoru Generalni skupščini ZN septembra 2018 znova zahvalil delu UNMIL in poudaril, da je »prinesla stabilnost in pomagala pri obnovi institucij in skupnosti Liberije. Mi smo mirovna zgodba o uspehu in hvaležni smo za podporo«.
2019: Boj proti podnebnim spremembam se nadaljuje
Preteklo leto je zaznamoval nov zagon generalnega sekretarja za boj proti podnebnim spremembam. Težko pričakovana poročila iz več pomembnih virov – vključno s Programom ZN za okolje, Svetovno meteorološko organizacijo, organom ZN za podnebne spremembe UNFCCC in Medvladnim organom za podnebne spremembe so prinesli močno sporočilo, da se bo svet soočil z okoljsko katastrofo, če ne bomo znatno zmanjšali emisij toplogrednih plinov.
Pritisk generalnega sekretarja ZN je doživel vrhunec na septembrskem vrhu o podnebnih ukrepih na sedežu ZN v New Yorku, ki ga je naznanil že na začetku leta in svetovne voditelje opozoril, da pričakuje, da bodo prišli s konkretnimi načrti za zmanjšanje emisij namesto z »lepimi govori«.
Konferenco se ocenjuje kot uspešno, saj je več držav nakazalo, da se oddaljujejo od fosilnih goriv in so napovedale finančno pomoč državam v razvoju pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb, večja podjetja pa so med svojim delovanjem napovedala doseganje podnebnih ciljev. Več kot 2.000 mest se je zavezalo, da bodo podnebna tveganja postavila v središče svojega odločanja.
Podnebna konferenca COP25 v Madridu, ki je potekala v prvih dveh tednih decembra, predstavlja naslednji mejnik na dolgi poti do trajnostnega svetovnega gospodarstva.
Številni komentatorji in aktivisti so konferenco videli kot razočaranje, saj sodelujoče države niso dosegle splošnega soglasja o ključnem vprašanju povečanih podnebnih sprememb. Guterres na COP25 ni želel gledati kot na poraz, ampak je dejal, da ne smemo obupati in da tudi on ne bo odnehal.
2020: Pogled v prihodnost
V letošnjem letu bodo ZN obeležili 75 let z največjim svetovnim pogovorom o prihodnosti našega planeta, kar bo vključevalo dialoge po vsem svetu; ljudem bo omogočeno, da izrazijo svoja upanja in strahove, da se bodo ZN učili iz njihovih izkušenj. Mnenja in poglede na boljši jutri bodo voditelji držav in visoki uradniki ZN predstavili na dogodku v septembru.
Vir: ZN
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
