Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN) 10. oktobra ni uspelo sprejeti dveh resolucij, ki bi po pojasnilih predlagateljev lahko končali prelivanje krvi v obleganem vzhodnem Alepu v Siriji.

Obe resoluciji – eno je predlagala Francija, drugo pa Španija – sta prejeli veto glas stalne članice Rusije in posledično nista bili sprejeti, saj pravila Varnostnega sveta velijo, da če stalna članica uporabi veto, resolucija ne more biti sprejeta.

Besedili sta prejeli 11 pritrdilnih glasov, Angola in Kitajska sta se glasovanja vzdrževali, Rusija in Venezuela pa sta nasprotovali.

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid Ra’ad Al Hussein od Varnostnega sveta zahteva, da naj brez odlašanja sprejme pravila za preprečevanje uporabe veta, če obstajajo resni pomisleki, da je prišlo do vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida. Kot je dejal, bi omejevanje veta stalnih pet članic omogočilo, da bi lahko situacijo naslovili na Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu. Komisar meni, da bi bilo posredovanje Mednarodnega kazenskega sodišča v danem primeru več kot upravičeno, in sicer zaradi grozot in zločinov, ki so očitne. Obsodil je uporabo zažigalnih orožij v zračnih napadih s strani režima in Rusije ter podal kritiko oboroženim opozicijskim skupinam za uporabo tako imenovanih topov pekla – improvizirane rakete, opremljene s plinskimi bombami.

Resolucijo je predlagala tudi Rusija, ki trenutno predseduje Varnostnemu svetu, a ta ni prejela večinske podpore držav članic, da bi bila sprejeta, saj je proti njej glasovalo kar devet članic (Francija, Japonska, Malezija, Nova Zelandija, Senegal, Španija, Ukrajina, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike).

Na zasedanju Varnostnega sveta so se številne države članice sklicevale na nedavno poročilo posebnega odposlanca ZN za Sirijo Staffana de Misture, ki je dejal, da če ne bodo sprejeti nujno potrebni ukrepi v državi, ki jo je vojna močno zaznamovala, bo na tisoče Sircev izgubilo svoje življenje, številna mesta, kot je na primer tudi vzhodni Alep, pa bodo popolnoma uničena že do konca tega leta.

V svojem poročilu je de Mistura poudaril, da je Mednarodna podporna skupina za Sirijo (ISSG) izrednega pomena in da prenehanje bilateralnih pogajanj med dvema glavnima akterjema – ZDA in Rusijo – ne sme in ne bo vplivalo na obstoj ISSG. Izrazil je tudi pomen humanitarne pomoči, kot tudi možnosti, da bi se ustanovilo telo, ki bi učinkovito in morda tudi strožje podpiralo prihodnje prenehanje sovražnosti.

Zeid Ra’ad Al Hussein je med drugim primerjal uničenje Alepa z opustošenjem, ki ga je za sabo pustila druga svetovna vojna, saj kot je izpostavil, ne smemo pozabiti uničenja mest kot so Varšava, Stalingrad in Dresden ter grozot, ki so prizadele civilno prebivalstvo, vendar v veliki meri pripomogle k ustanovitvi ZN. Zaključil je, da si ne moremo privoščiti padca Alepa. Prav tako si ne moremo privoščiti, da bo na tisoče otrok ujetih v mestu, ki ga čaka popolno uničenje.

ZN ocenjujejo, da je državo v petih letih zapustilo več kot 4,8 milijona beguncev, od tega jih je na sto tisoče odšlo v Evropo, okoli 6,6 milijona prebivalcev pa je zapustilo svoje domove, a so ostalo v Siriji. Pred vojno je število populacije bilo ocenjeno na več kot 20 milijonov, več kot 300.000 ljudi pa je svoje življenje zaradi vojne že izgubilo.

Vir: UN News Centre in Justice Info