Nizkoogljične tehnologije sicer pripomorejo k čistejšemu zraku, varčevanju z vodo in zmanjšanju rabe zemljišč, z njihovo uporabo bi se do leta 2050 lahko izognili okoli 25 milijard tonam toplogrednih plinov in 17 milijonom prašnih delcev, vendar je tudi nizkoogljične tehnologije potrebno gledati v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Obstajajo primeri, ko zeleno ni najbolj modro.
Temeljita preobrazba v načinu zagotavljanja energije in (upo)rabe energije bo potrebna, če želi svet izpolniti zavezo – ohraniti povečanje globalne temperatute za manj kot 2 stopinji Celzija, a pri udejanjanju te zaveze vplivi transformacije za okolje in naravne vire pogosto ostajajo precej nejasni.
Z nejasnostjo omenjene transformacije so se spoprijeli v skupini uglednih strokovnjakov za upravljanje z naravniimi viri, z imenom International Resource Panel, pod okriljem Programa ZN za okolje, ki je raziskala celovito presojo koristi, tveganj in kompromisov pri zamenjavi obstoječih tehnologij z nizkoogljičnimi tehnologijami, ki dobavljajo električno energijo.
Panel v svojem poročilu z naslovom Green Technology Choices: The Environmental and Resource Implications of Low-Carbon Technologies, izdanem prejšnji teden v okviru Energetskega foruma na Dunaju, obravnava 8 tehnologij energetske učinkovitosti in 36 t.i. pod-tehnologij, ki se uporabljajo v objektih, industriji in transportu.
V poročilu jasno izpostavljajo, da obstajajo okoljske koristi od uporabe nizkoogljičnih tehnologij, zlasti ko gre za znižanje emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja zraka in tal, rabe vode, vendar pa njihova izdelava in uporaba lahko vodi tudi v nekatere dodatne ukrepe kot so npr. povečana uporaba kovin.
»Smo na pravi poti. Vemo, da čiščenje zraka, ki ga dihamo, povzroča velike koristi za zdravje ljudi in okolja in vemo tudi, da nam nizkoogljične tehnologije pomagajo pri zmanjševanju škodljivih podnebnih sprememb« je ob izidu poročiila povedal Erik Solheim, izvršni drektor Programa ZN za okolje, a dodal »prav tako nam je jasno, da moramo več napora vložiti v izgradnjo krožnega gospodarstva, ki zmanjšuje odpadke in na proizvodnji inovacij, ki lahko ustvarjajo nova, zelena delovna mesta«.
Poročilo je pomembno, saj le s čm bolj podrobno sliko o vplivu tehnologij z nizkimi emisijami ogljika v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vlade in regulatorji lahko vzpostavijo ustrezne okoljske politike.
Poročilo primerja 2 scenarija – globalni dvig temperature za 6 stopinj Celzija in scenarij, po katerem ni presežen globalni dvig 2 stopinj Celzija.
Med ključne sklepe poročila sodi ugotovitev, naj dekarbonizacijo električne energije sicer spremlja elektrifikacija prevoza, a ne povsod in za vsako ceno. V regijah, ki so pretežno odvisne od električne energije, ki temelji na uporabi premoga in nafte, lahko elektrifikacija potniškega prometa privede do povečanja – namesto zmanjšanja – vplivov na okolje in naravne vire.
Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju
