Robert Glasser, posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč, in Patricia Espinosa, izvršna sekretarka Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah
Človeštvo v ozračje še naprej pošilja rekordne ravni emisij toplogrednih plinov, kar povečuje tveganje naravnih nesreč po svetu, tako sedaj kot za prihodnje generacije.
Vse se dogaja v času bridke realnosti segrevanja in naraščanja morij ter obsežnih sprememb podnebnega sistema Zemlje, kar vpliva na pojavnost neviht, vetra in dežja.
Davek v obliki človeških življenj, gospodarske škode in povečanih vladnih izdatkov je visok. Slednje bo prioritetna tema srečanja svetovnih voditeljev v Mehiki, ki se bodo konec maja sestali v okviru globalne platforme za zmanjševanje tveganja naravnih nesreč.
Najnovejši podatki kažejo, da naravne nesreče, od katerih je 90 odstotkov povezanih s podnebjem, svetovno gospodarstvo stanejo okrog 520 milijard ameriških dolarjev na leto in letno potisnejo 26 milijonov ljudi v revščino.
Minilo je že 22 let od prve konference Združenih narodov (ZN) o podnebnih spremembah (COP1). Od takrat so emisije toplogrednih plinov dosegle kritično visoke ravni, kar še posebej slabo vpliva na tiste, ki že živijo v suhih predelih sveta, na območjih obal, ki so izpostavljene ciklonom, poplavnih območjih, pod nestabilnimi pobočji in v delih sveta, ki so odvisni od ledeniških vodnih virov.
V teh letih se je tudi podvojilo število naravnih nesreč, ki so povezane s podnebjem. Slednje lahko še dodatno oslabi najmanj razvite države, kot na primer Haiti, katerega je oktobra lani prizadejal orkan Matthew. Takrat je življenje izgubilo več kot 600 ljudi in država je bila prikrajšana za okoli tretjino svojega bruto domačega proizvoda.
Po zadnjih ocenah bodo stroški za obnovo Haitija zaradi zadnjega orkana znašali okrog 2,8 milijarde ameriških dolarjev, kar je izredno visok znesek za državo, v kateri živi 60 odstotkov prebivalstva v hudi revščini.
Filipini so izgubili na tisoče svojih državljanov, kar je bila delna posledica počasnega prehoda tajfuna Haiyan čez Tihi ocean leta 2013. Gospodarska škoda in stroški sanacije so šli v milijarde dolarjev.
Medtem so sušna območja v Sahelu in južnem delu Afrike izpostavljena velikemu tveganju zaradi naraščajočih temperatur, ki so v zadnjih dvanajstih mesecih prekoračile mejo zmogljivosti za ohranitev človeškega življenja. Države so druga za drugo razglasile izredno stanje, na milijone ljudi pa trpi zaradi lakote in izgube virov preživljanja.
Le pet let po tem, ko smo razglasili uraden konec prve lakote 21. stoletja, je Somalija spet v krizi. Zavedati se moramo, da 80 odstotkov ljudi po svetu, ki trpi za lakoto, živi v državah, ki so močno nagnjene k hidrometeorološkim nesrečam.
Podnebne spremembe, na katere opozarjajo pojavi kot El Niño, niso edini dejavnik tveganja naravnih nesreč, so pa ključni dejavnik v paketu tveganj. Svet poskuša razumeti, kako se podnebne spremembe povezujejo z drugimi ključnimi dejavniki tveganj, kot s slabim upravljanjem z dejavniki tveganj, hitro in nenačrtovano urbanizacijo, revščino in uničevanjem okolja.
Velik del razumevanja in boljšega načrtovanja upravljanja z dejavniki tveganj je potrebno storiti takoj in na lokalni ravni. S tem ko so države članice ZN pred dvema letoma sprejele Sendajski akcijski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč, so se tudi dogovorile, da bodo bistveno povečale število nacionalnih in lokalnih strategij za zmanjšanje tveganja naravnih nesreč do leta 2020.
Te strategije bodo temelj za zmanjšanje posledic naravnih nesreč do leta 2030, in sicer zmanjšanje umrljivosti, gospodarske škode in škode na pomembni infrastrukturi.
Nujno je, da odstranimo vse ovire pri naslavljanju dejavnikov za zmanjšanje tveganja nesreč, ki niso neposredno povezani s podnebjem, in tiste, ki se osredotočajo na podnebne ukrepe.
S pomočjo nacionalnih in lokalnih načrtov zmanjšanja tveganja naravnih nesreč bomo lahko zagotovili dodatne učinke v okviru uresničevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj, vključno z uresničevanjem pariškega podnebnega sporazuma. Hkrati se bomo izognili podvajanju naših prizadevanj na tem področju.
Doseganje številnih ciljev trajnostnega razvoja, še posebej tistih, ki se dotikajo revščine, lakote, podnebnih ukrepov, ustreznosti sanitarij in dostopa do pitne vode, je odvisnih od zmanjšanja tveganja naravnih nesreč.
Oba se zavedava, da sta zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in omejitev povečanja globalne temperature precej pod dvema stopinjama Celzija najpomembnejša dolgoročna cilja, ki ju morajo zasledovati vlade, lokalne skupnosti in zasebni sektor. Slednje bo odločilno vplivalo na zmanjšanje tveganja nesreč.
Medtem lokalno načrtovanje za izboljšanje upravljanja tveganja naravnih nesreč pomaga ustvarjati gibanje in družbeni pritisk, ki opozarja na nujnost nacionalnih in svetovnih ukrepov na področju preprečevanja podnebnih sprememb. Lokalni ukrepi celo presegajo obstoječe nacionalne obljube na tem področju.
Izid petega srečanja globalne platforme v Mehiki ima potencial, da zbliža tveganje naravnih nesreč in podnebno tveganje. Slednje lahko le dobro vpliva na našo odpornost na naravne nesreče in podnebne spremembe, in sicer na ljudi po vsem svetu in hkrati poveča stabilnost našega planeta.
Med največjimi žrtvami so prav revni in drugi ranljivi ljudje, pri čemer nobena država ali celina ni imuna. Še danes moramo prevzeti odgovornost in izkoristiti priložnost za ukrepe na področju zmanjševanja tveganja naravnih nesreč.
Vir: Informacijska služba ZN na Dunaju
