Britanska referendumska odločitev za izstop iz Evropske unije odpira tri ključna vprašanja. Zakaj je večina glasovala za izstop? Kakšne bodo posledice? In kaj bi bilo potrebno zdaj storiti? Ta vprašanja so relevantna ne le za Veliko Britanijo in Evropo, temveč tudi za Združene države Amerike, meni ameriški ekonomist dr. Jeffrey D. Sachs.
Brexit je del prodornejšega trenda v ZDA in Evropi: približno polovica prebivalstva je zavrnila globalizacijo v njeni sedanji pojavni obliki. Skoraj v vsaki evropski državi lahko zaznamo naraščajočo populistično, proti-priseljensko stranko, medtem ko imajo ZDA Donalda Trumpa. Čeprav obstajajo razlike med gibanji, strankami in osebnostmi, podobnosti ne gre spregledati. Podporniki te politike so po navadi starejši, belopolti, manj izobraženi in pripadniki delavskega razreda. Prepričani so, da je priseljevanje izven nadzora, kulturno destabilizirajoče in škoduje njihovim gospodarskim interesom. Verjamejo, da so se politične in finančne elite združile s ciljem zlorabe moči, izogibanja davkom in zasuka globalizacije v lastno korist.
Ta nastrojenost ni rasistična, ksenofobna ali fašistična (v nasprotju s trditvami in kljub številnim rasistom ter ksenofobom v naši sredini), ampak temelji na dejstvih. V zadnjega pol stoletja so ZDA in Evropa doživele ogromen val priseljevanja, tako zakonitega kot nezakonitega. V tujini rojen del prebivalstva ZDA je narasel s 4,8 odstotkov leta 1970 na ocenjenih 13,9 odstotkov v letu 2015. Hkrati se je povečala dohodkovna neenakost v korist najbogatejšemu delu prebivalstva.
Bogate države so izgubile učinkovit nadzor nad svojimi mejami – vsaj javno mnenje je takšno. Prebivalstvo v izvornih državah migracij narašča, kar je privedlo do velikih pritiskov za izseljevanje (Mehika in Karibi so glavni vir priseljencev v ZDA; Bližnji vzhod, Severna Afrika, Zahodna in Osrednja Azija ter Podsaharska Afrika pa so izvorne regije priseljencev v Evropo). Gospodarskih elit to ni zanimalo: podjetja so zaradi poceni migrantske delovne sile ustvarjala dobiček, bogati potrošniki pa so uživali v poceni storitvah, ki so jih zagotavljali priseljenci. Hkrati so si elite zatiskale oči pred vse nižjimi plačami delavskega razreda, ki jih je prizadela tudi večja trgovska konkurenca, selitev delovnih mest v tujino in avtomatizacija.
Brexit sam po sebi ni katastrofalen. Izstop Velike Britanije iz EU predstavlja zmerno močan gospodarski šok. Velika Britanija predstavlja 0,9 odstotkov svetovnega prebivalstva in približno 2,4 odstotke svetovne proizvodnje, v britanskih funtih so približno 4 odstotki svetovnih deviznih rezerv. Izstop iz EU bo britansko gospodarstvo in funt zagotovo prizadel, vendar bodo škodljivi gospodarski učinki, tudi za Veliko Britanijo, najverjetneje majhni, razen če bodo neustrezno upravljani.
Katastrofalne posledice bi lahko nastale zaradi slabih odzivov politike. Najhuje bi bilo ignoriranje vzrokov Brexita. Proti-priseljenska, populistična politika zahteva spremembo politik v ZDA in Evropi.
Militarizem ZDA je migracije močno okrepil. Bogate države resnično potrebujejo mejni nadzor, v nasprotnem primeru bo potencialni tok migrantov, ki iščejo mir, delovna mesta in radodarne socialne prejemke, ogromen. Vendar bo pritisk migracij neustavljiv, če izvorne regije ne bodo mirne in gospodarsko stabilne. Presenetljiv demografski val iz Afrike bi se umiril s politiko, ki bi zagotovila, da ima vsak afriški otrok realno možnost pridobiti vsaj srednješolsko izobrazbo. Rezultat bi bil dramatično znižanje zelo visokih stopenj rodnosti. Vendar bi financiranje širšega dostopa do izobraževanja v revnih državah zahtevalo, da ZDA in Evropa svoja sredstva preusmerita od vojn in orožja k izobraževanju deklic.
Brexit je močan signal globokih in prodornih problemov v našem pristopu do globalizacije. Ustrezen odziv bi bil naslavljanje temeljnih vzrokov – poskrbeti za tiste, ki jih je globalizacija pustila zadaj. Svoja prizadevanja moramo preusmeriti od vojn k trajnostnemu razvoju. ZDA in Evropa bodo varne le, ko bo varna ter uspešna tudi njihova soseščina, sklene Sachs.
Vir: Boston Globe