Leta 2017 je bilo ubitih na stotine ljudi, ki so se zavzemali za človekove pravice. To kaže novo poročilo Amnesty International (AI) o smrtonosnih napadih na ljudi, ki branijo človekove pravice in bi jih bilo mogoče preprečiti (Deadly but Preventable attacks – Killings and enforced disappearances of those who defend human rights).

AI ocenjuje, da je bilo v preteklih 20 letih zaradi njihovega prizadevanja za človekove pravic ubitih 3.500 ljudi; povprečno 175 na leto.

To se še vedno dogaja, pravzaprav se še poslabšuje. Leta 2014 je bilo zabeleženih 145 umorov, v letu 2015 skoraj dvakrat toliko (281), kaže raziskava NGO Frontline Defenders.

Ti zagovorniki človekovih pravic so tarče, ker so grožnja bodisi vladam bodisi korporacijam.

Šest najbolj nevarnih načinov aktivizma so: novinarstvo, aktivizem za delavske pravice, pravni poklic, LGBTI aktivizem, aktivizem za pravice staroselskih ljudstev in aktivizem za pravice žensk.

Novinarstvo

Novinarji, ki raziskujejo in razgaljajo zlorabe človekovih pravic, so v veliki nevarnosti, da jih utišajo zaradi njihovega dela.

Ugledna malteška blogerka in novinarka Daphne Caruana Galizia je bila oktobra leta 2017 umorjena z bombo pod avtom. Ta ženska, opisana kot “Wikileaks v podobi ene ženske” (one-woman Wikileaks), je skozi svoje delo razkrivala politično korupcijo, sumljive posle in organiziran zločin na Malti.

Po podatkih NGO Committee to Protect Journalists je bilo doslej v letu 2017 ubitih 34 novinark in novinarjev. UNESCO pravi, da jih je bilo med letoma 2006 in 2015 ubitih 827 – to je povprečno skoraj 92 na leto.

Irak je ena od držav, kjer je najbolj nevarno biti novinar. Isto poročilo od UNESCO pravi, da je bilo tam v istem časovnem obdobju ubitih 144 novinarjev – povprečno 12 na leto.

Aktivizem za delavske pravice

Sindikalisti in tisti, ki se zavzemajo za delavske pravice, predstavljajo grožnjo mogočnim korporacijam, zato so pogoste tarče napadov.

Óscarja Lópeza Triviñjo so novembra 2013 ustrelili in ubili v Kolumbiji, ker je ščitil pravice delavcev pri nasadu Nestle v Bugalagrandi. Na njegovega kolega Joséja so naslednje leto streljali motoristi, vendar je na srečo preživel.

Med letoma 1986 in 2011 je bilo po podatkih National Trade Union School ubitih 2863 sindikalistov in članov sindikata.

V zadnjih letih se je število ubojev sicer zmanjšalo, a kljub temu je bilo med letoma 2010 in 2015 ubitih 186 aktivistov za delavske pravice, večinoma vodje sindikatov.

Južna Amerika je najbolj nevaren del sveta za aktiviste za delavske pravice. Tam so bili po podatkih Trade Union Confederation v letu 2016 sindikalisti ubiti v devetih državah.

Pravni poklic

Odvetniki za človekove pravice in drugi pravni strokovnjaki, kot so sodniki, so ključni za uveljavitev naših pravic, zato so pogosto žrtve napadov.

Sodnico Mireyo Efigenijo Mendoza Peñjo je leta 2013 v Hondurasu ubil oborožen motorist. Bila je članica nevladne organizacije, ki si prizadeva za krepitev pravosodnega sistem v Hondurasu.

V Hondurasu je bilo med letoma 2010 in 2016 ubitih najmanj 117 pravnih strokovnjakov.

Na Filipinih pa je bilo med letoma 2001 in 2014 ubitih najmanj 41 odvetnikov in 18 sodnikov, devet od teh jih je delalo na primerih, ki so zadevali človekove pravice.

LGBTI aktivizem

Ker postavljajo pod vprašaj tradicionalne, družbene in verske strukture in norme, so pogosto napadeni aktivisti za pravice LBGTI. V nevarnosti niso le zaradi tega, kar počnejo, marveč tudi zaradi tega, kar so, poroča AI.

Dobro znan aktivist za pravice LGBTI Xulhaz Mannan je bil skupaj s kolegom Mahbubom Rabbijem Tonoyem aprila leta 2016 ubit v Dhaki v Bangladešu.

Xulhaz Mannan, je bil urednik Roopbana, prvega in edinega bangladeškega časopisa o LGBTI zadevah.

Čeprav so istospolni odnosi v Bangladešu nezakoniti, je delo Xulhaza, Mahbuba in ostalih LGBTI aktivistov začelo spreminjati stališča ljudi. Umori so bili veliko nazadovanje, opozarja AI.

Aktivizem za pravice staroselskih ljudstev

Staroselska ljudstva so bila dolgo podvržena izključevanju, revščini in razseljevanju. Pogosto so v napoto interesom velikih korporacij po zemlji, zaradi česar so tarče napada.

Gersona Acosto so aprila 2017 ustrelili in ubili v Kolumbiji, ko je odhajal s sestanka skupnosti. Bil je voditelj staroselcev v regiji Cauca in se je pogumno boril za pravice skupnosti do zemlje.

V kolumbijskem notranjem oboroženem konfliktu so bile večinoma cilj napadov staroselske skupnosti, ki so jih z nasiljem in ustrahovanjem potiskali z njihove zemlje.

Po podatkih Global Witness je bilo leta 2016 štirideset odstotkov ubitih aktivistov za pravice do zemlje staroselskega porekla.

Aktivizem za pravice žensk

AI opozarja, da so aktivistke pogosto napadene le zato, ker so ženske. Če se borijo bodisi za pravice žensk bodisi za človekove pravice na splošno, so te ženske, ki spregovorijo, grožnja tradiciji in jih pogosto blatijo, spolno nadlegujejo in napadajo.

Hino Shahnawaz so s strelom ubili v Pakistanu februarja leta 2017 – v povezavi z umorom je bil aretiran eden od njenih lastnih sorodnikov. Delala je s HelpAge International, organizacijo, ki se je zavzemala za pravice starejših ljudi.

Kot močno, neposredno, finančno neodvisno žensko so jo številni v Pakistanu videli kot grožnjo za družbeni red. To je velik problem v tej državi, v katerih je bilo leta 2016 “zaradi zaščite časti” umorjenih 512 žensk in deklic.

V Siriji sta bili leta 2013 v Doumi, na obrobju Damaka, ugrabljeni dve ženski, potem ko sta bili deležni groženj vlade glede njunega humanitarnega dela. Od takrat ju niso videli.

Vir: Amnesty International Slovenija