Novica o smrti enega najvplivnejših kritikov moskovskega Kremlja, ki je v svojih zadnjih mesecih prestajal zaporno kazen na skrajnem severu domovine, ni pretresla le njegovih somišljenikov, temveč je razburkala celotno mednarodno skupnost.
V lanskem letu, ko se je zaradi obsodbe o domnevni ustanovitvi in financiranju ekstremistične organizacije zaporna kazen Alekseja Navalnega povečala na skoraj dve desetletji, je Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil skrb glede morebitnih kršitev človekovih pravic s strani Ruske federacije. Izpostavil je pomisleke o neupoštevanju pravice do poštenega sojenja in spregovoril o strahu pred politično instrumentalizacijo ruskih sodišč, ki naj bi bila v porastu še posebej v času, ko se v Rusiji vse bolj zatira politična opozicija. Ključno je bilo, da je Rusijo pozval, naj uresničuje mednarodno pravo človekovih pravic in v skladu z njim izpusti Navalnega.
Toda do izpustitve ni prišlo, temveč so Navalnega decembra lani premestili v drug zapor, ki se nahaja globoko nad arktičnim krogom. Tam naj bi mu bile zaradi slabih razmer še bolj sistemsko kršene človekove pravice. V zaporu naj bi se nahajal vse do smrti pretekli teden. Nenadna smrt v državni kaznilnici se je zgodila le mesec dni pred volitvami, na katerih se bo sedanji predsednik potegoval za svoj peti mandat, kar še dodatno vzbuja sume o vpletenosti države v smrt glasnega oporečnika trenutnega sistema in sedanjega ruskega voditelja.
Odbor Združenih narodov za človekove pravice je ob novici izrazil zgroženost, hkrati pa ponovno opozoril na svoje večkrat izražene skrbi o samovoljni naravi Navalnijeve zaporne kazni. Rusijo so opozorili, da ima dolžnost zagotoviti verodostojno preiskavo njegove smrti, ki jo mora nujno opraviti neodvisen organ. K transparentni preiskavi okoliščin Navalnijeve smrti poziva tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, ki je prav tako javno izrazil svojo pretresenost nad tragično novico, hkrati pa izrekel sožalje družini preminulega.
Odbor je državo vnovič pozval k upoštevanju človekovih pravic, končanju preganjanja politikov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev ter k izpustitvi vseh zaprtih, ki kazen prestajajo zaradi sicer zakonitega uresničevanja svojih temeljnih pravic. Posebna poročevalka Združenih narodov o mučenju Alice Jill Edwards je ob novici izrazila skrb glede očitnega ruskega neupoštevanja pozivov Združenih narodov. Rusko vlado je večkrat tudi sama pozvala k izboljšanju pogojev, v katerih je bil zaprt Navalni.
Na temni dan za vladavino prava, svobodo izražanja in človekove pravice, kot ga je poimenovala Edwards, so po evropskih mestih izbruhnili shodi v podporo idejam, za katere se je boril Navalni in v protest kršenju temeljnih pravic s strani ruskega vrha. Večje skupine ljudi so se navkljub prepovedi protestov zbrale tudi po številnih ruskih mestih, v prestolnici so ob nenehni prisotnosti policije Moskovčani položili cvetje k spomeniku žrtev politične represije.
Avtorica prispevka: Alina Žerovnik
