Stradanje in podhranjenost ogrožata otroke v Jemnu, medtem ko se nasilje še naprej stopnjuje

Predstavnik UNICEF-a za Jemen Akhil Iyer opozarja, da so otroci po vsem Jemnu znova med najbolj prizadetimi zaradi stopnjevanja konflikta. Obiskal je center za razseljene osebe Al Firdous v Adenu in se na lastne oči prepričal, kako je ponovno zaostrovanje spopadov prizadelo otroke in družine. 

V mobilni kliniki, ki jo podpira UNICEF, se je srečal štiriletnim Tahom. Njegova družina je pravkar pobegnila pred nasiljem v okrožju Mokha, približno 200 kilometrov stran, ter za seboj pustila dom in vse svoje imetje. Taha trpi zaradi hude akutne podhranjenosti. Njegova mati je povedala: »Pobegnili smo brez vsega. Edino, česar me je bilo strah, je bilo, da bom izgubila sina, še preden bomo našli pomoč.” Tahova zgodba žal ni osamljen primer.

To, kar doživljata on in njegova družina, je mogoče videti po vsej državi, pri čemer so življenja prebivalcev že tako prizadeta zaradi večletnih vztrajnih prehranskih kriz. Krepi se še en začarani krog, ki ga jemenski otroci predobro poznajo: konflikt povzroča stradanje, zaradi stradanja pa so otroci še bolj ranljivi za posledice konflikta.

V zadnjih tednih je bilo med skoraj 2.900 otroki, ki so jih mobilne prehranske ekipe UNICEF-a pregledale na območjih, kjer je varen dostop humanitarnih organizacij zagotovljen in mogoč, več kot četrtina akutno podhranjenih, več kot 200 otrok pa je bilo hudo akutno podhranjenih. Vendar je to le bežen vpogled v uničujoče razmere.

Po vsej državi – še pred nedavnim zaostrovanjem spopadov – naj bi bilo leta 2026 akutno podhranjenih več kot 2,2 milijona otrok, mlajših od pet let, med njimi je več kot pol milijona hudo akutno podhranjenih, ki je najhujša in najbolj smrtonosna oblika podhranjenosti.

V teh že tako skrajno težkih razmerah je dostop do zdravstvene oskrbe in zdravljenja podhranjenosti vse bolj moten. Za vse preveč družin iskanje hrane zdaj pomeni tudi nenehno razseljevanje. V zadnjih treh tednih je bilo svoje domove prisiljenih zapustiti skoraj 130.000 ljudi, med njimi po ocenah 71.000 otrok. Večina jih je razseljenih v jugozahodnem guvernoratu Taiz, od koder se zaradi spopadov, zaprtih cest ali pomanjkanja možnosti za prevoz ne morejo umakniti na varnejša območja.

Nekatere družine so morale zapustiti svoje domove ne enkrat, ne dvakrat, temveč celo šestkrat.