Po ocenah v letu 2018 kar 820 milijonov ljudi ni imelo dovolj hrane, leto poprej je bilo lačnih 811 milijonov ljudi. Število lačnih se že tretje leto zapored povečuje. To predstavlja velik izziv uresničevanja 2. cilja trajnostnega razvoja, ki si do leta 2030 prizadeva odpraviti lakoto, navaja novo letno poročilo Združenih narodov (ZN) o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu.
Hitrost napredka pri prepolovitvi števila otrok, ki zaostajajo v rasti, in pri zmanjševanju števila otrok, ki so rojeni s prenizko telesno težo, je prepočasna, kar pomeni, da je cilj trajnostnega razvoja, ki si do 2030 prizadeva odpraviti lakoto, še težje dosegljiv.
Obenem se v vseh regijah povečuje število otrok s prekomerno telesno težo, posebej med šoloobveznimi otroki in odraslimi.
Prehransko varnost na vsakem kontinentu težje dosegajo ženske kot moški, največji razkorak pa se kaže v Latinski Ameriki.
»Naši ukrepi za reševanje teh zaskrbljujočih izzivov bodo morali biti drznejši – ne le v obsegu, temveč tudi v smislu sodelovanja med različnimi sektorji,« pozivajo voditelji UNICEF, Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovnega programa za hrano (WFP) in Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v skupnem predgovoru k poročilu.
Lakota se povečuje v številnih državah, ki zaostajajo v ekonomski rasti; posebej v državah s srednjimi dohodki in tistimi, ki so močno odvisne od mednarodne menjave primarnih dobrin. Letno poročilo Združenih narodov tudi ugotavlja, da se v državah, kjer se povečuje lakota, povečuje tudi dohodkovna neenakost; to revnim, ranljivim ali marginaliziranim prebivalcem še otežuje obvladovanje upočasnjenega gospodarstva in recesije.
»Spodbujati moramo inkluzivne strukturne preobrazbe za revne, ki se osredotočajo na ljudi in postavljajo skupnosti v središče, da bi zmanjšali gospodarsko ranljivost in se usmerili k odpravi lakote, negotovosti pri preskrbi s hrano in vseh oblik podhranjenosti,« so povedali voditelji agencij Združenih narodov.
Počasen napredek v Afriki in Aziji
Razmere so najbolj zaskrbljujoče v Afriki, saj ima regija najvišje stopnje lakote v svetu, ki se še naprej (počasi, a vztrajno) povečujejo v skoraj vseh podregijah. Zlasti v vzhodni Afriki je skoraj tretjina prebivalstva (30,8 %) podhranjena. Poleg podnebnih sprememb in konfliktov, se te države spopadajo tudi z upočasnjenim gospodarstvom in recesijo. Od leta 2011 je bila skoraj polovica držav, v katerih se je lakota povečala zaradi upočasnjenega gospodarstva ali stagnacije, v Afriki.
Največ podhranjenih ljudi (več kot 500 milijonov) živi v Aziji, večinoma v južnoazijskih državah. Afrika in Azija skupaj nosita največji delež vseh oblik podhranjenosti; otroci iz teh kontinentov na globalni ravni predstavljajo kar 9 od 10 otrok, ki zaostajajo v rasti, in več kot 9 od 10 vseh otrok, ki imajo prenizko telesno težo glede na starost. V južni Aziji in podsaharski Afriki 1 od 3 otrok zaostaja v rasti.
Poleg izzivov, ki jih prestavljata zaostajanje v rasti in prenizka telesna teža, je v Aziji in Afriki prisotnih skoraj tri četrtine vseh otrok s prekomerno telesno težo na globalni ravni, v veliki meri gre za posledice nezdravega načina prehranjevanja.
Onkraj lakote
Letošnje poročilo uvaja nov kazalnik za merjenje prehranske negotovosti na različnih ravneh in spremljanje napredka v zvezi z 2. Ciljem trajnostnega razvoja: razširjenost zmerne ali hude prehranske negotovosti. Ta kazalnik temelji na podatkih, pridobljenih neposredno od ljudi v anketah, ki so ugotavljale dostop do hrane v zadnjih 12 mesecih, z uporabo lestvice izkušenj s prehransko negotovostjo (Food Insecurity Experience Scale – FIES). Ljudje z zmerno prehransko negotovostjo se hkrati soočajo z negotovostjo glede sposobnosti pridobivanja hrane in morajo na ta račun zmanjšati kakovost in/ali količino hrane, ki jo uživajo.
Poročilo ocenjuje, da več kot 2 milijardi ljudi, večinoma v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, nima rednega dostopa do varne, s hranili bogate in zadostne količine hrane. Nereden dostop pa je izziv tudi za države z visokimi dohodki, vključno z 8 % prebivalcev v Severni Ameriki in Evropi.
To kliče po temeljitem preoblikovanju prehranskih sistemov, da bi zagotovili trajnostno proizvedeno zdravo hrano za rastoče svetovno prebivalstvo.
Ključna dejstva in številke
- Število lačnih ljudi na svetu v 2018: 821,6 milijona (ali 1 od 9 ljudi)
· V Aziji: 513,9 milijona
· V Afriki: 256,1 milijona
· V Latinski Ameriki in na Karibih: 42,5 milijona
- Število ljudi, ki se spopadajo z zmerno ali hudo prehransko negotovostjo: 2 milijardi (26,4 %)
- Novorojenčki, rojeni s nizko telesno težo: 20,5 milijona (1 od 7)
- Otroci, mlajši od 5 let, ki zaostajajo v rasti (so prenizki za svojo starost): 148,9 milijona (21,9 %)
- Otroci, mlajši od 5 let, ki imajo prenizko telesno težo (za svojo starost): 49,5 milijona (7,3 %)
- Otroci, mlajši od 5 let, ki imajo previsoko telesno težo (za svojo starost): 40 milijonov (5,9 %)
- Šoloobvezni otroci in mladi, ki imajo previsoko telesno težo: 338 milijonov
- Odrasli, ki imajo previsoko telesno težo: 672 milijonov (13 % ali 1 od 8 odraslih)
Vir: UNICEF Slovenija
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
