Na Mednarodnem kazenskem sodišču se bo 22. avgusta začelo prvo sojenje v zgodovini delovanja sodišča za kaznivo dejanje kulturocida kot vojnega zločina.
Že 24. marca 2016 je pred obravnavni oddelek Mednarodnega kazenskega sodišča potrdilo obtožnico vojnega zločina – uničenje zgodovinskih in religioznih spomenikov v Tumbuktu, na Maliju, proti Ahmanu Al Faqi Al Mahdi. Potrditev obtožnic in zaslišanje obtoženega je potekalo 1. marca, njegov nalog za aretacijo pa potrjen že 18. septembra 2015. Mednarodno kazensko sodišče je dogodkom na Maliju sledilo od leta 2012, ko so uporniki Tuarega zasedli severni del države, ob sklicevanju na interpretacijo islamskega prava. Gospod Al Faqi Al Mahdi je prvi džihadist, ki mu bo sodišče sodilo.
Pred obravnavni oddelek sodišča je pri odločanju o utemeljenosti obtožnice upoštevalo dokaze, ki sta jih predstavila tožilstvo in obramba. Dokaze so predstavljale izjave prič, posnetki in slikovni material, mnenja in analize strokovnjakov, uradni dokumenti oblasti iz Malija in različnih mednarodnih organizacij; med drugim je svoje poročilo podal tudi UNESCO.
Gospoda Al Faqi Al Mahdija so sodišču predale nigerijske oblasti, ta pa je v svojem prvem zaslišanju na sodišču dejal, da želi biti naslovljen v arabščini in s svojim polnim imenom. Obtoženi, ki naj bi bil nekdanji učitelj pripravnik, je star okoli 40 let in prihaja iz Malija. Obtožnica ga bremeni desetih napadov na antične stavbe, in sicer med junijem in julijem 2012. Med drugim je še obtožen uničenja mošeje Sidi Yahja, ki je bila zgrajena leta 1440, ko je bil Timbuktu regijski center za izobraževanje.
Timbuktu je ustanovilo pleme Tuareg v 5. Stoletju. Mesto, ki je poznano tudi pod imeni ”Mesto 333 svetnikov” in ”Biser puščave”, je bilo v 14. stoletju središče duhovnosti in menjave ter je igralo pomembno vlogo pri širitvi islamske vere po kontinentu.
Strokovnjakinja ZN in vodja UNESCO Irina Bokova je izrazila svojo podporo odločitvi tožilstva, da obtoži gospoda Al Faqi Al Mahdija za uničenje kulturnih, verskih in zgodovinskih spomenikov na Maliju kot vojni zločin, kar se je zgodilo prvič v zgodovini delovanja sodišča. Bokova je ob tem prelomnem trenutku izrazila zadovoljstvo, saj predstavlja varovanje skupnih vrednot kulturne dediščine.
Glavna tožilka sodišča Fatou Bensouda je dejala, da so dejanja negativno vplivala na pripadnost in dodala, da je gospod Al Faqi Al Mahdi povzročil uničenje nenadomestljivih spomenikov in da so bila njegova dejanja usmerjena v uničenje dostojanstva ter identitete celotne populacije, kot tudi napad na njihov religiozni in kulturni izvor.
Mark Ellis, ki je specialist na področju vojnih zločinov, je dejal, da se bodo tekom procesa pojavili posamezniki, ki bodo zastavljali vprašanja, kot npr. zakaj se gospa Bensouda raje osredotoča na uničenje antičnih zgradb, kot na posilstva, mučenje in umore. Pri tem je potrebno poudariti, da uničenje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ni drugorazredno kaznivo dejanje.
Kljub temu da Rimski statut iz leta 1998, ki je osnova za ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča, dovoljuje pregon osebe, ki je storila kaznivo dejanje genocida kot vojnega zločina, je primer zoper gospoda Al Faqi Al Mahdija prvi v zgodovini sodišča. Glavna tožilka je poudarila, da so bila uničenja antičnih zgradb na Maliju del genocida, ki smo mu bili priča tudi v Palmiri v Siriji.