Posebni odposlanec Združenih narodov (ZN) Geir Pedersen je pozval veleposlanike v Varnostnem svetu ZN, naj si ob ustavitvi napredka tako na mirovni kot tudi na politični fronti v Siriji prizadevajo za iskanje novih rešitev skoraj devet let trajajočega spopada.
V ozadju poziva se nahaja hitro poslabšanje humanitarnih razmer na severozahodu države, od koder se je zaradi vojaške ofenzive, ki se je začela decembra, bilo prisiljeno izseliti skoraj 900.000 ljudi.
Z družinami, ki bežijo pred bombardiranjem v zimskem času, je generalni sekretar ZN v pozval k takojšnji prekinitvi ognja, kar je Pedersen ponovil v svojem poročanju Varnostnemu svetu. Hkrati je izpostavil, da se sovražnosti približujejo gosto poseljenim območjem, kot sta mesto Idlib in mejni prehod Bab al-Hawa, ki ima najvišjo koncentracijo razseljenih civilistov na severozahodu Sirije in ki hkrati služi tudi kot humanitarna linija.
Posebni odposlanec je še enkrat pozval k polnemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in k takojšnjemu premirju v Idlibu, kot tudi k prekinitvi ognja po vsej držav. Mednarodne akterje je pozval k nadaljevanju in krepitvi stikov, da se vzpostavi mir.
Humanitarni koordinator ZN Mark Lowcock je dejal, da je bilo v zračnih in zemeljskih napadih na severozahodu ubitih najmanj 100 civilistov, od tega 35 otrok. Čeprav ljudje poskušajo najti zavetje na vedno bolj natrpanih območjih, nikjer ni varno. Civilisti posledično iščejo zavetje tudi pod drevesi in na drugih odprtih prostorih.
V začetku meseca so humanitarni delavci zaprosili za dodatnih 336 milijonov dolarjev za podporo približno 800.00 ljudi, ki se izvaja s čezmejnimi operacijami iz Turčije. ZN razmišljajo o vseh možnostih za povečanje podpore tudi na severozahodu. V sodelovanju s turško vlado si prizadevajo za odprtje mejnega prehoda Bab al-Hawa na sedem dni v tednu, s čimer bi povečali število tovornjakov s humanitarno pomočjo. Vlado Sirije so zaprosili za dovoljenje za misijo od Damaska do območij, ki so jih nedavni prevzeli, da bi ocenili, koliko ljudi je tam in kakšne so njihove potrebe.
Poleg krize na severozahodu je Pedersen opozoril tudi na zaskrbljujoče dogajanje drugod v Siriji, vključno z obnovljenimi sovražnostmi v severnem podeželnem Alepu in nerešenimi napetostmi na severovzhodu. Kot je poudaril, je ponovno oživljanje ISIS zelo zaskrbljujoče; zaznali so pogoste napade na severovzhodu, v puščavski regiji okoli območja Homs, kot tudi drugje. Prejšnji teden je sirska vojska poročala o tem, da so se letalska obramba sirijske vlade odzvala na ‘sovražne rakete’ iz okupiranega sirskega Golana.
Razvoj dogodkov nas opominja, da konflikt še naprej resno ogroža sirijsko suverenost, ozemeljsko celovitost kot tudi neodvisnost Sirije.
Vir: ZN
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
