UNESCO je na seznam nematerialne kulturne dediščine človeštva dodal tudi švicarsko jodlanje; Švica se je tako zavezala, da bo na svojem ozemlju spodbujala ohranjanje te tradicije. Del seznama sta postala še kubanski son in haitijska kompa.
Medvladni odbor Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je na svojem zasedanju v New Delhiju v Indiji kot najnovejšega člana seznama nematerialne kulturne dediščine človeštva sprejel tudi švicarsko jodlanje. Z uvrstitvijo jodlanja na UNESCO seznam se je Švica, ki je v svoji nominaciji jodlanja navedla, da je jodlanje v državi “močan izraz identitete in kulturne prakse, ki ustvarja enotnost”, zavezala, da bo na svojem ozemlju spodbujala to nesnovno kulturno dediščino.
Ob tem je Bern sporočil, da bo zdaj okrepil spodbujanje mladih talentov jodlanja in izobraževanje tega načina petja. Poleg tega naj bi jodlanje sistematično dokumentirali in nadalje raziskovali.
Poleg tradicije jodlanja iz alpskega sveta sta novinca na seznamu tudi kubanski son in haitijska kompa
UNESCO odbor je son z vpisom na seznam priznal kot “zgodovinski steber tradicionalne kubanske plesne glasbe”, ki jo je oblikovalo več kot stoletje umetniške fuzije. Kubanski son kot glasbeni izraz je oblikoval kulturno identiteto otoka in ga še danes pogosto izvajajo na praznovanjih in družabnih srečanjih po vsej Kubi.
Žanr ima korenine v 19. stoletju in na vzhodu Kube in združuje španske lirične tradicije z afriškimi tolkali. Za svetovno prepoznavnost kubanskega sona je najbolj zaslužna svetovno znana kubanska zasedba Buena Vista Social Club, ki jo je bilo v preteklosti mogoče večkrat slišati tudi v Sloveniji.
Na UNESCO seznamu nematerialne kulturne dediščine človeštva sta po novem tudi haitijski glasbeni žanr in plesni slog kompa. Kot je Haiti navedel v svoji nominaciji, kompa “presega družbene razrede in ustvarja edinstveno značilnost haitijske identitete”. Poleg tega je “globoko zakoreninjen v haitijski družbi ter bistveni element prazničnega in ritualnega življenja, ki igra ključno vlogo v pomembnih trenutkih za posameznike, družine in skupnosti”.
Kompa kot glasbeni žanr običajno združuje tolkala, kitare in klaviature, ritem pa zaznamuje sinkopirano bobnanje. Na Haitiju je glasbo v slogu merengue mogoče slišati tako v restavracijah s plesišči kot na avtobusih, javnih trgih in po radiu. Rojstvo tega glasbenega žanra sega v julij 1955, ko je imel v haitijskem glavnem mestu Port-au-Princeu koncert Nemours Jean-Baptiste, znani haitijski saksofonist. Kompa ima korenine v Afriki in Franciji, nekdanji kolonialni sili, navdih pa črpa tudi iz kubanskih in dominikanskih skladb.
