Naraščajoči
Ne glede na regijo, se otroci, ki so se znašli v izrednih razmerah, soočajo s prekrivajočimi se krizami, ki postajajo vse večje in bolj zapletene.
Eskalirani konflikti povzročajo množično razseljevanje in izpostavljajo otroke najhujšim kršitvam pravic, kar jih je bilo kdaj zabeleženih. Napadi na šole in bolnišnice se nadaljujejo neprekinjeno, število potrjenih primerov posilstev in drugih oblik spolnega nasilja nad otroki pa se močno povečuje. V mnogih krizah so otroci in humanitarni delavci, ki jim poskušajo pomagati, namerno tarča napadov.
„Po vsem svetu se otroci, ki so ujeti v konflikte, nesreče, razseljevanje in gospodarske pretrese, še naprej soočajo z izjemnimi izzivi,“ je povedala Catherine Russell, izvršna direktorica UNICEF-a. „Njihova življenja oblikujejo sile, ki so daleč izven njihovega nadzora: nasilje, grožnja lakote, vse hujši podnebni pretresi in
Globalno okolje za financiranje humanitarne pomoči se je v letu 2025 dramatično poslabšalo. Napovedana in pričakovana zmanjšanja sredstev s strani donatorskih vlad že omejujejo sposobnost UNICEF-a, da pomaga milijonom otrok v hudi stiski. Globoke vrzeli v letih 2024 in 2025 silijo UNICEF, da sprejema nemogoče odločitve. Samo v okviru programov UNICEF-a za prehrano je 72-odstotni primanjkljaj sredstev v letu 2025 prisilil k zmanjšanju sredstev v 20 prednostnih državah, s čimer so se načrtovani cilji pomoči zmanjšali z več kot 42 milijonov na več kot 27 milijonov žensk in otrok. Na področju izobraževanja je primanjkljaj v višini 745 milijonov ameriških dolarjev milijone otrok izpostavil tveganju, da bodo izgubili dostop do izobraževanja, zaščite in stabilnosti. Na področju zaščite otrok se povečujejo kršitve, hkrati pa se zmanjšujejo viri financiranja, kar ogroža programe za žrtve spolnega nasilja, za otroke, ki so jih rekrutirale oborožene skupine, in za tiste, ki potrebujejo nujno psihološko in psihosocialno podporo.
„Hudo pomanjkanje sredstev močno ogroža programe UNICEF-a, ki rešujejo življenja,“ je povedala Catherine Russell. „Vedno znova so naše ekipe na terenu prisiljene sprejemati nemogoče odločitve: omejene zaloge in storitve usmerjati na otroke na ena območja in ne na druga, zmanjšati pogostnost izvajanja storitev, ki so jih deležni otroci, ali zmanjšati obseg intervencij, od katerih je odvisno preživetje otrok.“
Hkrati je dostop humanitarnih organizacij do pomoči potrebnih omejen na ravni, ki jih v zadnjih letih nismo videli. V mnogih nujnih primerih UNICEF in njegovi partnerji ne morejo doseči otrok, ujetih za spreminjajočimi se frontnimi linijami, zato je trajna humanitarna diplomacija bistvena za zagotovitev dostopa in zaščito otrok pred vse hujšimi kršitvami.
UNICEF opozarja, da bo leta 2026 humanitarno pomoč potrebovalo več kot 200 milijonov otrok. Mnogi živijo v dolgotrajnih krizah, zaradi česar so cele generacije izpostavljene tveganju podhranjenosti in izbruhom bolezni ter prikrajšane za izobraževanje, varnost in stabilnost.
Kljub tem izzivom UNICEF prilagaja svoje humanitarne ukrepe, da lahko učinkovito deluje v spreminjajočem se humanitarnem okolju, hkrati pa ostaja trdno zasidran v otrokovih pravicah in temeljnih zavezah za otroke v humanitarnih ukrepih, ki vodijo odziv UNICEF-a. To vključuje:
- dajanje prednosti življenjsko pomembnim ukrepom z največjim učinkom,
- krepitev partnerstev z vladami in lokalnimi akterji,
- vlaganje v pripravljenost, analizo tveganj in predvidljivo ukrepanje,
- gradnjo odpornosti nacionalnih sistemov in krepitev humanitarne diplomacije.
„Svetovna kriza financiranja ne odraža upada humanitarnih potreb, temveč vse večjo vrzel med obsegom trpljenja in razpoložljivimi sredstvi,“ je povedala Catherine Russell. „Medtem ko se UNICEF prilagaja tej novi realnosti, otroci že plačujejo ceno zmanjševanja humanitarnih proračunov.“
UNICEF poziva nacionalne vlade, donatorje iz javnega sektorja in partnerje iz zasebnega sektorja, naj povečajo vlaganja v otroke, pri čemer naj dajo prednost prožnemu in večletnemu financiranju, podpirajo lokalno vodene odzive in nacionalne sisteme, spoštujejo humanitarna načela in osrednjo vlogo zaščite ter odpravijo prepreke, ki ovirajo humanitarni dostop.
Vir: Slovenska fundacija za UNICEF