Jurij Fedotov, izvršni direktor Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)
Konflikti ostajajo največji svetovni problem, pri čemer je preprečevanje konfliktov naše največje upanje. Če želimo biti kos izzivu, se moramo sočasno soočiti s kriminalom in krepiti pravičnost. V zadnjem stoletju se je kriminal spremenil. Glavni člani kriminalnih organizacij so pogosto tudi člani uprav večjih družb, te organizacije pa v svoje vrste vedno bolj vključujejo zelo sposobne računovodje in odvetnike.
V 21. stoletju se v svetovnih finančnih centrih opere na milijarde denarnih sredstev. Študija Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) o nezakonitih tokovih denarja je pokazala, da so skupni prihodki od vseh kaznivih dejanj znašali približno 2 bilijona ameriških dolarjev. Če bi bila kazniva dejanja država zase, potem bi se ta glede na bruto domači proizvod umestila nekje med Italijo in Indijo. Takšen obseg sredstev ne omogoča le podkupovanje carinskih ali policijskih uradnikov, ampak tudi ministrov in celotnih ministrstev nestabilnih in ranljivih držav. Zavedati se moramo, da kriminal obožuje vakuum.
Če prezremo kriminal in svoja prizadevanja koncentriramo povsod drugod, se bo transnacionalni organizirani kriminal nenadoma ustalil, širil in zacvetel. Najbolj tragična značilnost kriminala ni le beda, ki jo povzroča, temveč njegova izjemna sposobnost prilagajanja. Bodimo si na jasnem; tako kot hijena sledi levu v upanju na hrano, je kriminal v senci konflikta. Ni naključje, da konflikta v Iraku in Siriji spodbujata trgovino z ljudmi, tihotapljenje migrantov in druge zločine na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in Sredozemlju. Kriminal se na konfliktu ne le napaja, ampak ga tudi krepi.
UNODC ocenjuje, da so talibani zbrali 150 milijonov ameriških dolarjev od pobiranja davkov in z nedovoljeno trgovino z opiati, kar predstavlja okrog 50 odstotkov njihovega skupnega dohodka. Boko Haram je vpleten v tihotapljenje heroina in kokaina ter v trgovanje z ljudmi in naravnimi viri v Zahodni Afriki. Dobički se ustvarjajo tudi v Vzhodni Afriki, kjer teroristična skupina Al-Shabab sodeluje s somalijskimi pirati in služi milijone s tihotapljenjem oglja.
Te skupine zaslužijo od kaznivih dejanj, s katerimi se nato širi nemir, smrt in uničenje. Njihove dejavnosti spodkopavajo države, slabijo vladavino prava in ovirajo razvojna prizadevanja. Ignorirati jih je nevarno in v škodo tistim, ki si prizadevajo rešiti življenja ljudi v revščini in drugih težkih okoliščinah.
Če se je kriminal spremenil, so se tudi naši pogledi, kako se z njim spoprijeti. Nova Agenda 2030 za trajnostni razvoj prepoznava pomembnost preprečevanja kriminala kot sredstva za izboljšanje življenja ljudi po svetu. V središču teh prizadevanj je cilj 16 o miroljubnih in vključujočih družbah, ki vsebuje podcilje za končanje katastrofalnih učinkov kriminala.
Sodelovanje je osrednjega pomena pri reševanju svetovnih težav in na splošno velja, da nobena država ne more rešiti transnacionalnega organiziranega kriminala samostojno. Zastareli pogledi, da je kriminal predvsem nacionalni izziv, so dali prostor mednarodnemu sodelovanju in univerzalnim pravnim instrumentom, kot sta na primer Konvencija Združenih narodov (ZN) proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in Konvencija ZN proti korupciji.
Prav zato imamo sredstva, zavezništva in orodja za boj proti kriminalu. Kaj nam morda manjka, je odgovor na vprašanje, kdaj se je potrebno s kriminalom soočiti. Čas za preprečevanje transnacionalnega kriminala ni leto, mesec ali celo dan po doseženem miru, ampak takoj. Preprečevanje kriminala ter krepitev pravne države in pravičnosti ne morejo čakati. Vse je potrebno storiti sočasno, sicer se bodo težave le stopnjevale.
Morda je najnovejši primer tega medsebojno povezanega pristopa prav Kolumbija, kjer mirovna pogodba s FARC vključuje strategije soočanja z gojenjem in proizvodnjo koke v tej državi. V Kolumbiji se iskanje miru, izgradnja pravičnosti in končanje kriminala obravnavajo kot enotno vprašanje oziroma celovita rešitev. Predlagam, da povsod tako ukrepamo.
Konflikte je potrebno končati, da preprečimo trpljenje milijonov. Storimo to v dobro naše skupne človečnosti. Ne pozabimo, da v iskanju miru lahko ima tudi hijena močan ugriz.
Članek je bil predhodno objavljen v Huffington Post.