190 milijonov otrok v 10 afriških državah je izpostavljenih tako imenovani “trojni grožnji”, ki jo predstavljajo kombinacija težav z vodo (onesnažena voda, neustrezne sanitarije in nezadostna higiena), bolezni, ki se prenašajo z onesnaženo vodo, ter posledic podnebnih sprememb.

Zahodna in Srednja Afrika sta regiji z eno izmed najbolj nezanesljivih oskrb z vodo in eni od zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadetih območij na svetu. Večkratne krize, povezane z vodo, najbolj ogrožajo prebivalce v Beninu, Burkini Faso, Kamerunu, Čadu, Slonokoščeni obali, Gvineji, Maliju, Nigru, Nigeriji in Somaliji. Mnoge države, ki so med najbolj prizadetimi (zlasti v Sahelu), se soočajo še z nestabilnostjo in z oboroženimi spopadi, kar še dodatno otežuje dostop do čiste vode in ustreznih sanitarij za otroke.

»Afrika se sooča z vodno katastrofo. Šoki, povezani s podnebjem in vodo, se sicer stopnjujejo po vsem svetu, a otroci na tem območju so med najbolj ogroženimi,« je povedal Sanjay Wijesekera, UNICEF-ov direktor programov. »Nevihte, poplave in zgodovinske suše uničujejo objekte in domove, onesnažujejo vodne vire, povzročajo stradanje in širijo bolezni. Toda ne glede na to, kako zahtevne so razmere danes, bi lahko bila prihodnost brez takojšnjega ukrepanja še veliko bolj mračna.«

UNICEF je na globalni ravni analiziral dostope gospodinjstev do storitev za vodo, sanitarije in higieno, umrljivost otrok, mlajših od pet let, zaradi pomanjkanja ustreznih tovrstnih storitev ter izpostavljenost otrok podnebnim in okoljskim nevarnostim. Analiza razkriva, v katerih državah se otroci soočajo z največjimi grožnjami in kje so naložbe v rešitve nujno potrebne, če želimo preprečiti nepotrebne smrti.

V 10 žariščih, ki jih je identificirala analiza, skoraj ena tretjina otrok doma nima dostopa do vode, dve tretjini pa nimata dostopa do osnovnih sanitarnih storitev. Četrtina otrok nima druge izbire, kot da nujno potrebo opravljajo na prostem. Omejeno je tudi izvajanje higiene rok, saj si tri četrtine otrok doma ne more umiti rok zaradi pomanjkanja vode in mila.

Posledično te države nosijo največje breme smrti otrok zaradi bolezni, ki se prenašajo z onesnaženo vodo. V kar 6 od 10 omenjenih držav so se v zadnjem letu borili z izbruhi kolere. Po vsem svetu več kot 1.000 otrok, mlajših od pet let, vsak dan umre zaradi bolezni, ki se prenašajo z onesnaženo vodo, pri čemer približno 2 od 5 otrok živita v omenjenih 10 državah.

Omenjene žariščne točke se med 163 državami z vsega sveta uvrščajo med 25 odstotkov tistih, kjer obstaja največje tveganje za podnebne in okoljske grožnje. Vemo, da visoka temperatura pospešuje razmnoževanje patogenov; v delih Zahodne in Srednje Afrike temperatura narašča hitreje od svetovnega povprečja. Na tem območju se znižuje tudi nivo podtalnice, zaradi česar morajo nekatere skupnosti vodnjake danes kopati dvakrat globlje kot pred desetletjem. Hkrati so padavine bolj nestalne in bolj intenzivne, kar povzroča poplave, ki onesnažujejo redke zaloge pitne vode.

Vseh 10 žariščnih točk je tudi po klasifikaciji OECD uvrščenih med občutljive ali izjemno občutljive, pri čemer napetosti zaradi oboroženih spopadov v nekaterih državah ogrožajo napore za zagotavljanje pitne vode in ustreznih sanitarij. Iz Burkine Faso na primer poročajo o vse pogostejših napadih na vodne objekte kot taktiko za izrinjanje lokalnega prebivalstva. Leta 2022 je bilo v tej državi napadenih 58 vodnih točk, v primerjavi z 21 leta 2021 in 3 leta 2020. Posledično je več kot 830.000 ljudi – od tega več kot polovica otrok – v zadnjem letu izgubilo dostop do čiste pitne vode.

UNICEF-ova analiza je luč ugledala v času pred konferenco Združenih narodov o vodi leta 2023, ki bo potekala v New Yorku od 22. do 24. marca. Svetovni voditelji, številne organizacije in drugi udeleženci se bodo sestali prvič po 46 letih, da bi pregledali napredek pri zagotavljanju dostopa do pitne vode in ustreznih sanitarij za vse. UNICEF na omenjeni konferenci poziva k/h:

  • Hitremu povečanju naložb v sektorju, vključno s financiranjem boja proti podnebnim spremembam,
  • Krepitvi odpornosti na podnebne spremembe v sektorju in na ravni skupnosti,
  • Dajanju prednosti najbolj ranljivim skupnostim v programih in politikah, ki se navezujejo na vodo, sanitarije in higieno,
  • Krepitvi učinkovitih in odgovornih sistemov, usklajevanja in zmogljivosti za zagotavljanje storitev za vodo in sanitarije,
  • Implementaciji globalnega okvira za pospeševanje cilja trajnostnega razvoja št. 6 (vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri) in vlaganju v ključne pospeševalnike.

»Smrt otroka je pretresljiva tragedija za vsako družino. A bolečina ob izgubi je še močnejša, če vemo, da gre za smrti, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z zagotavljanjem osnovnih dobrin, kot so čista pitna voda, ustrezna stranišča in milo, ki so mnogim samoumevne,« je povedal Sanjay Wijesekera. »Naložbe v zagotavljanje pitne vode ter ustreznih sanitarij in higienskih storitev, ki so odporne na podnebne spremembe, ne zagotavljajo le zaščite zdravja otrok danes, temveč tudi trajnostno prihodnost generacij za nami.«

Vir: UNICEF Slovenija