Simonetta Di Pippo, direktorica Urada Združenih narodov za vesoljske zadeve
Ste vedeli, da ne morete biti lastnik Lune? Ste vedeli, da jedrsko orožje v vesolju ni dovoljeno?
To je zahvaljujoč Pogodbi o vesolju, ki je vstopila v veljavo 10. oktobra 1967. Štiriindvajset držav je pred petdesetimi leti podpisalo omenjeno pogodbo, ki se uradno imenuje Pogodba o načelih, ki urejajo dejavnosti držav pri raziskovanju in rabi vesolja, vključno z Luno in drugimi nebesnimi telesi. Število držav pogodbenic se je od takrat povzpelo na sto pet.
Zakaj je Pogodba o vesolju tako pomembna?
Pogodba je osnova za mednarodno vesoljsko pravo. Zaradi nje so države pogodbenice odgovorne za škodo, ki jo povzročijo s telesi, poslanimi v vesolje, in za dejavnosti v le-tem. Hkrati je prepovedano nameščanje orožja za množično uničevanje. Pogodba nadalje navaja, da sta raziskovanje in uporaba vesolja dostopna vsem ljudem in da si nobena država ne sme lastiti Lune ali drugih nebesnih teles.
Omenjena načela – da je vesolje dostopno vsem in da morata biti raziskovanje in uporaba le-tega miroljubna – sta bila vzpostavljena v ključnem času, in sicer v šestdesetih letih prejšnjega tisočletja, ko so v svetu vladale geopolitične napetosti in konflikti, hkrati pa smo bili priča pozivom po razorožitvi in zagotovitvi miru. Pogodba je bila napredna, saj je pomagala ohranjati miroljubno in urejeno raziskovanje ter uporabo vesolja, kar se nadaljuje še dandanes.
Po uveljavitvi pogodbe je raziskovanje vesolja dobilo nov pomen – mednarodno sodelovanje v vesoljskih zadevah. Države, ki so jih ločevale politične razlike, so skupaj sodelovale pri znanstvenem napredku in boljšem razumevanju dogajanja okoli nas. Kljub nesoglasjem na Zemlji, je bilo tisto, kar smo lahko dosegli skupaj v vesolju, navdihujoče. Vesolje nas je združilo v skupne cilje, kar imenujemo ”vesoljska diplomacija”.
Pol stoletja kasneje Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA), ki je glavno telo Združenih narodov za vesolje, nadaljuje s krepitvijo ciljev pogodbe. Urad se zavzema za nadaljevanje mednarodnega sodelovanja v vesolju, vključno z nudenjem podpore Odboru Združenih narodov za miroljubno uporabo vesolja.
UNOOSA se zavzema za doseganje tovrstnih aktivnosti v vesolju, ki koristijo vsemu človeštvu. Posebna pozornost je namenjena državam v razvoju in državam, ki same ne izvajajo aktivnosti v vesolju. Pomoč le-tem vključuje dostop in uporabo vesoljske tehnologije za trajnostni razvoj, med katere sodi nadzor in privajanje podnebnim spremembam, preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in bolj zanesljivo oskrbo s hrano.
Velik del našega življenja je odvisen od uporabe vesoljske tehnologije – uporaba satelitov za navigacijo, spremljanje vremena ali ohranjanje stikov s prijatelji in družino prek spleta.
Upoštevajoč koristi, ki jih družbi prinaša in ji jih bo vesolje še prineslo, je ključnega pomena, da le-to ostane skupna domena vsega človeštva in se ohranja v miroljubne namene. Pogodba iz leta 1967 je temelj teh načel.
Ko se ozremo petdeset let nazaj na Pogodbo o vesolju, se spomnimo njenih zgodovinskih začetkov in slavimo mednarodno sodelovanje ter uspehe, ki nam jih je prinesla. Hkrati zremo v vznemirljivo prihodnost vesoljskih aktivnosti, od raziskovanja solarnega sistema do razvoja naprednejše tehnologije, ki bo izboljšala naša življenja.
Pogodba je zaveza mednarodne skupnosti, da ohrani mir v vesolju za vse nas in za generacije, ki še prihajajo.