V Evropskem parlamentu se je 21. marca  odvila konferenca o vlogi izobraževanja pri preprečevanju nasilnega ekstremizma s častno gostjo Irino Bokovo, generalno direktorico UNESCA.

Simbolična konferenca, ki je potekala v so-organizaciji UNESCA ter Evropskega Parlamenta na predvečer prve obletnice uničujočih terorističnih napadov leta 2016 v Bruslju, je osvetlila nujnost iskanja novih pristopov v izobraževanju, mednarodnem sodelovanju ter večje vloge, ki jo je potrebno dati mladim ter marginaliziranim skupnostim za preprečevanje ekstremizma.

“Potrebujemo kakovostno izobraževanje, ki lahko doseže vsako dekle in vsakega fanta. Potrebujemo izobraževanje, ki spodbuja dialog in razumevanje med kulturami,” je dejala Irina Bokova. “Izobrazba mora predstavljati učenje za življenje v svetu, ki je pod nenehnim pritiskom, zato morajo kot odziv na to mladi biti pripravljeni na nove oblike kulturne pismenosti.”

Vse večji družbeni pritisk, ki smo mu priča mladi, sta poudarila tudi Pavel Telicka, podpredsednik Evropskega Parlamenta, ki je dejal, da se mladi “ne rodijo kot teroristi, temveč jih družbeni faktorji naredijo kot take,” in Ilhan Kyuchyuk, Evropski poslanec, ki je poudaril bistveni pomen izobraževanja novih spretnosti in odpiranja možnosti za zaposlitev, “za usposabljanje mladih k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin”.

Generalno strinjanje, da je izobraževanje eden najbolj učinkovitih načinov za izgradnjo miru, je podprla tudi množica mladih, prisotnih na konferenci, ki so aktivno sodelovali v razpravi.  Odprli pa so mnogo vprašanj, ki kljub temu nakazujejo, da je na tem področju še precej prostora za učinkovito reševanje problema pre-pogostega pridruževanja mladih ekstremističnim skupinam. Med udeleženci razprave je bila tudi članica UNESCO mladinske platforme in Društva za Združene narode za Slovenijo, Ajda Gracia Golob, ki je poudarila, da je mladim potrebno povrniti občutek družbene pripadnosti ter zaupanja v odločevavske procese s tem, da se jih vanje tudi vključuje in njihov doprinos družbi tudi resneje jemlje oziroma vrednoti.

Konstruktivna razprava, ki je osvetlila množico dobrih praks, ki po svetu delujejo v smeri večjega vključevanja mladih v družbene procese, je med udeleženci odprla še debato o pomenu krepitve medijske pismenosti pri mladih, kot tudi poglobitev dialoga z verskimi predstavniki – za preprečevanje sovražnega govora ter spodbudo k spoštovanju človekovih pravic. Poudarjena je bila tudi pomembna vloga učiteljev ter odločevalcev pri grajenju mostov z mladimi ter drugimi ranljivimi skupinami, ki se v današnjem času pogosto počutijo prezrte in preslišane.

“Mladim moramo zagotoviti zaupanje v prihodnost, občutek pripadnosti ter bolj kakovostno in empatično znanje – in to se mora začeti že v šolskih klopeh« – Irina Bokova, generalna direktorica UNESCA.

Pripravila: Ajda Gracia Golob