Združeni narodi so razglasili svetovni vodni bankrot, strokovnjaki pa opozarjajo na njegove posledice. Svet se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem sladke vode, ki ga ni več mogoče obravnavati kot začasno krizo, temveč kot globok in strukturni izziv. Različni dejavniki, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje in desetletja prekomerne porabe, so trajno poškodovali ključne vodne vire, posledice pa že občutijo milijarde ljudi po vsem svetu.

Jezera se krčijo, vodonosniki se praznijo

Podatki o pomanjkanju vode, ki jih je v obsežnem poročilu zbrala Univerza Združenih narodov, so zaskrbljujoči:

  • Več kot polovica največjih svetovnih jezer se zmanjšuje, približno 70 % podzemnih vodonosnikov pa je v dolgoročnem upadanju.
  • Suše so vse pogostejše in povzročajo povprečno več kot 300 mlrd USD škode letno.
  • Kar 4,4 mlrd ljudi se vsaj 1 mesec na leto sooča s pomanjkanjem vode.

Človeški vpliv povzročil nepopravljivo škodo

Izzivi, s katerimi se soočamo, so:

  • Naraščajoče temperature spreminjajo padavinske vzorce in povečujejo izhlapevanje.
  • Krčenje gozdov in urbanizacija uničujeta ekosisteme, ki naravno čistijo in zadržujejo vodo.
  • Prekomerno črpanje povzroča sesedanje vodonosnikov.
  • Taljenje ledenikov pomeni izgubo zalog, ki se v času človeškega življenja ne bodo obnovile.

Poročilo izpostavlja, da so krčenje gozdov, urbanizacija, prekomerno črpanje in taljenje ledenikov trajno zmanjšali kapacitete naravnih rezervoarjev. Strokovnjaki opozarjajo, da obstoječe politike preveč poudarjajo izboljšanje oskrbe in učinkovitosti, ne pa dejstva, da je razpoložljive vode preprosto vse manj.

Polovica največjih mest pod resnim vodnim pritiskom

Pomanjkanje vode ogroža polovico največjih svetovnih mest, kjer je vodni stres dosegel alarmantne ravni. Nedavna analiza organizacije Watershed Investigations v sodelovanju s časnikom The Guardian razkriva, da je 50 od 100 najbolj poseljenih mest v zaskrbljujočem položaju, saj so odvzemi vode nevarno blizu preseganja razpoložljive oskrbe.

Med najbolj prizadetimi mesti so Peking, Delhi, Los Angeles in Rio de Janeiro, medtem ko druge metropole, kot so London, Bangkok in Džakarta, prav tako kažejo znake visokega vodnega stresa.

Koncept vodnega stresa pomeni, da je povpraševanje v sektorjih, kot sta javna oskrba in industrija, blizu meje, ki jo lokalni viri še lahko prenesejo.

Glavni vzroki za to stanje so povezani s slabim upravljanjem vodnih virov.

Nekatera urbana središča, med njimi Chennai, Teheran in Zhengzhou, že več let doživljajo stalno zmanjševanje vodnih zalog, medtem ko se le redka mesta, denimo Tokio in Lagos, soočajo z naraščajočo količino razpoložljive vlage.

Nekaterim regijam se že približuje Dan 0

V nekaterih regijah grozi scenarij t.i. dneva 0, ko iz vodovodnega omrežja ne bi več pritekla voda. Teheran je na primer po šestih letih suše na robu te točke, iranske oblasti pa celo razmišljajo o delni evakuaciji mesta. S podobnimi razmerami so se že soočili ali se z njimi še vedno soočajo Cape Town, Chennai in Ciudad de México.

Viri: Factiva, CE Noticias Financieras, Izvozno okno