Da bi Evropska unija (EU) dosegla cilje iz pariškega sporazuma o podnebju, bo evropski parlament sprejel uredbo, ki vsaki državi članici nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Izpusti iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki se bodo morali zato do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšati za 30 odstotkov. Ti sektorji so odgovorni za 60 odstotkov celotnih izpustov EU. Oktobra 2014 so se voditelji EU zavezali, da bo EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. Parlament bo o uredbi glasoval aprila.
Oktobra 2014 so se voditelji EU zavezali, da bo EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. Izpusti iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki se bodo morali zato do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšati za 30 odstotkov. Ti sektorji so odgovorni za 60 odstotkov celotnih izpustov EU. Ti cilji podnebne politike EU so tudi zaveze, ki jih je unija sprejela v okviru pariškega sporazuma o podnebju iz leta 2015.
Da bi EU izpolnila svoje zaveze, bo morala vsaka država članica zmanjšati svoje izpuste toplogrednih plinov. Nacionalne cilje za zmanjšanje izpustov iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki v obdobju 2013-2020 ureja odločitev o delitvi bremen med države članice.
Za obdobje 2021-2030 bo EU sprejela novo uredbo o delitvi bremen, ki bo za vsako državo članico določila zavezujoč cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, pravila za letno zmanjševanje izpustov in kriterije za oceno napredka pri doseganju ciljev. Vsaka država bo z novo uredbo dobila svoj cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, in sicer do leta 2030 v primerjavi z letom 2005.
Predlagano zmanjšanje izpustov za posamezne države sega od 0 odstotkov (Bolgarija) do 40 odstotkov (Luksemburg). Cilj za posamezno državo je odvisen od njenega BDP na prebivalca; Slovenija bo morala izpuste do leta 2030 zmanjšati za 15 odstotkov.
Države EU se bodo morale držati vsaka svojega načrta za zmanjševanje izpustov, ki bo zapisan v uredbi; s tem želi EU doseči, da bodo države izpuste zmanjševale po stalni stopnji. Manj bogate države EU bodo lahko svoje cilje dosegale na bolj prožen način, še posebej če bodo ukrepe za zmanjšanje izpustov sprejele pred letom 2020.
Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 in uresničevanje zavez iz pariškega sporazuma o podnebju v EU temelji na treh stebrih:
- uredbi o delitvi bremen pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki za vsako državo EU določa zavezujoče cilje o zmanjševanju izpustov iz sektorjev transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki
- že sprejeti reformi evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS), v katerega je vključenih 11.000 industrijskih obratov v EU; zaradi zmanjšanja števila dovoljenj za izpust CO2 bodo ti svoje izpuste ali zmanjšali, ali plačevali dražje
- uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki med drugim zahteva, da države članice posek gozdov nadomestijo s pogozdovanjem in izboljšajo svoje upravljanje z zemljišči
Parlament sicer želi, da bi si EU zastavila cilj, da do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 80 odstotkov.
Vir: Evropski parlament
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
