Prvi podatki o uradni razvojni pomoči za leto 2024 potrjujejo zelo zaskrbljujoč trend: najbogatejše evropske države na prebivalca, kot so Nemčija, Nizozemska in Finska, zmanjšujejo svoje zaveze za mednarodno sodelovanje. Ta zmanjšanja niso le številke na papirju, temveč politične odločitve, ki imajo dejanske posledice za življenja in blaginjo milijonov ljudi. Z zmanjševanjem sredstev bodo države članice in institucije EU spodkopale tudi verodostojnost EU kot partnerice.

Po petih letih napredka se je uradna razvojna pomoč leta 2024 zmanjšala. K upadu prispevajo tudi države članice EU, ki so del Odbora za razvojno pomoč (DAC). URP držav članic EU se je zmanjšala na 88,7 milijarde USD. To predstavlja 0,47 % skupnega bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic EU in realno zmanjšanje URP za 8,6 % v primerjavi z letom 2023. Le tri države članice EU so leta 2024 namenile vsaj 0,7 % svojega BND za URP, kar je ena manj kot leta 2023.

Nesposobnost EU, da spoštuje zaveze glede razvojne pomoči, gre ponovno z roko v roki s poročanjem o izdatkih kot URP, ki ne ustrezajo mednarodno dogovorjenim merilom. Kljub pozivom k odgovornosti mnoge države članice EU še naprej izpuščajo svojo solidarnost z dodeljevanjem sredstev za kritje stroškov sprejema beguncev znotraj meja držav donatoric, ki jih OECD imenuje stroški beguncev v državah donatoricah. Zaskrbljujočih 13,1 % celotne uradne razvojne pomoči držav članic DAC se preusmeri za stroške beguncev v državah donatoricah, s čimer se domača poraba dejansko spremeni v uradno razvojno pomoč.

Medtem je uradna razvojna pomoč najmanj razvitim državam dosegla le 35 milijard USD, kar je realno za 3 % manj kot leta 2023. Ta praksa kaže, da uradna razvojna pomoč ne krepi osnovnih storitev in sistemov, kot sta izobraževanje in zdravstvo, kot pričakujemo, in sicer tam, kjer jo najbolj potrebujejo.

EU mora razumeti, da slaba kakovost uradne razvojne pomoči in zmanjševanje sredstev ne pomenita zgolj varčevanja. Pomeni slabšo pripravljenost na prihodnost vseh nas, manjšo varnost ljudi in izgubo zaupanja med partnerji. EU ne izboljšuje učinkovitosti sistema sodelovanja. Razgrajuje sistem, ki ga je pomagala zgraditi.

To bi moral biti trenutek, ko bi morala EU stopiti v ospredje, namesto da zapusti prostor. EU in svet si ne smeta privoščiti tveganja kratkovidnega lastnega interesa, saj se nam bo to maščevalo.

Vir: SLOGA