Medtem ko kriminalne združbe izkoriščajo nestabilnost, ki jo povzročajo konflikti, postaja trgovina z belim blagom na vojnih območjih vedno bolj razširjena. Združeni narodi opozarjajo mednarodno skupnost naj prične pomagati žrtvam in dokončno prepreči tovrstna dejanja.
Izvršilni direktor Urada Združene narode za droge in kriminal (UNODC) Jurij Fedotov je poudaril, da konflikti ustvarjajo ugodno okolje za kriminalne aktivnosti. Ljudje, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove, so lahek plen, saj bežijo pred nasiljem. Primer Sirije kaže, da je bila nevarnost, da ženske in otroci postanejo žrtve trgovine z belim blagom pred letom 2011 veliko manjša kot danes. Tako evropske, azijske in države na Bližnjem vzhodu beležijo porast sirskih žrtev na svojih območjih.
Fedotov je ob svetovnem dnevu proti trgovini z belim blagom, ki smo ga obeležili v soboto, 30. julija, izpostavil, da je Varnostni svet Združenih narodov (ZN) leta 2016 sprejel prvo resolucijo v zgodovini delovanja organizacije, ki naslavlja to problematiko in Newyorško deklaracijo, v okviru katere se je potrebno odločno boriti proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter zagotoviti podporo in pomoč v okviru Konvencije ZN o mednarodnem organiziranem kriminalu. Po Newyorški deklaraciji se je treba nujno odločno boriti proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov ter zagotoviti podporo in pomoč v okviru Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.
Letošnji svetovni dan proti trgovini z belim blagom je potekal na temo spodbujanja skrbniškega sklada za žrtve in v okviru ”Blue Heart” kampanje. Izvršilni direktor meni, da so viri, sodelovanje držav v skladu z mednarodnim pravom in ukrepi na terenu, temeljna izhodišča za boj proti tej obliki kriminala.
Skrbniški sklad, ki se financira s pomočjo specializiranih nevladnih organizacij, zagotavlja učinkovito in nadzorovano zaščito ter pomoč žrtvam. Žrtve, ki prihajajo iz območij, ki so jih prizadeli konflikti, imajo pri pomoči prednost.
Trgovino z belim blagom opredeljujemo kot pridobivanje ljudi s silo in/ali goljufijo. Značilno je, da se žrtve izkorišča za izvajanje kaznivih dejanj in prisilno delo, pojavljajo se tudi primeri prodaje njihovih organov. Pri UNODC poudarjajo, da vsako državo na svetu prizadene trgovina z belim blagom, bodisi kot državo izvora, tranzitno državo ali državo destinacije za žrtve. Po podatkih najnovejšega poročila te agencije ZN ženske in deklice predstavljajo več kot 70 % vseh žrtev. Strokovnjaki ob sedaj poznanih podatkih tudi ugotavljajo, da so otroci, ki bežijo iz konfliktnih območij brez spremstva, najbolj ranljiva skupina za različne vrste izkoriščanja, najpogosteje jih izkoriščajo za prisilno delo, pojavljajo se tudi prodaje in prisilni zakoni. Njihovi domovi, skupnosti, posebni nastanitveni objekti za migrante in/ali begunce, predstavljajo vir, tranzitno območje in končno destinacijo.
Generalna skupščina bo omenjeno problematiko obravnavala na posebni seji, ki bo potekala septembra na Dunaju. Dogodek bo del priprav na globalni sporazum o migracijah, ki naj bi bil zaključen in sprejet leta 2018. Omenjeni organ ZN je svetovni dan ustanovil leta 2013, da bi javnost ozaveščal o položaju trgovine z belim blagom in spodbujal ter varoval pravice žrtev.
Mednarodna organizacija dela ZN ocenjuje, da je 21 milijonov ljudi žrtev prisilnega dela po svetu. Čeprav trenutno ni znano, koliko žrtev je bilo žrtev trgovine z belim blagom, ocene kažejo, da na svetu trenutno obstajajo milijoni žrtev trgovine z belim blagom.
Vir: UN News Centre