Mednarodne novice

Begunci in migranti

Nemški strokovnjak za begunsko pravo Ulrich Becker komentira, da je ženevska konvencija precej nejasna pri tem, kakšna je v resnici obveznost držav do beguncev. Ali morajo države odpreti meje, ko pridejo begunci, se sprašuje g. Becker. To ni prav jasno določeno. Zapisana je pravica, da se beguncev ne vrača. Nihče ne ve, ali to pomeni, da je treba meje odpreti, ali to velja šele, ko je nekdo že na ozemlju določene države. Hkrati ni jasno, ali imajo begunci individualne pravice in ali imajo le države obveznosti do beguncev. Vse našteto že dolgo ni dorečeno in vprašanje je, kdaj bo. (Dnevnik, 16. junij)

Posledice zaprtja tako imenovane balkanske begunske poti so grozljive: še bolj množično umiranje ljudi pri prečkanju Sredozemskega morja, okrepitev tihotapljenja ljudi ter ujeti begunci in migranti v Grčiji, kjer živijo v slabih razmerah. (Delo, 16. junij)

Danes je že vsak 113. prebivalec sveta prosilec za azil, begunec ali notranje razseljena oseba. (Delo, 20. junij)

Slovenske nevladne organizacije so v skupni izjavi ob svetovnem dnevu beguncev zapisale, da smo “priča sramotnemu neravnovesju skrbi za begunce. Bogatejše države (med njimi tudi Slovenija) ne prevzemajo svojega deleža odgovornosti za njihovo zaščito, zaostrujejo svojo zakonodajo, omejujejo dostop do azilnega postopka in že dolga leta ne pomagajo dovolj, niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev v svoje države”. (Dnevnik, 21. junij)

Klimatske spremembe / pariški dogovor

Raziskovalka mednarodnega prava na Univerzi v Oslu Jerneja Penca komentira, da je pariški sporazum nedvomno zgodovinski premik, saj je prekinil desetletje dolgo negotovost glede prihodnosti podnebnega režima in vanj vključil vse države. Hkrati je poseben z mešanico dveh pristopov: prvi, ki diktira pravila z vrha in drugi, ki se zanaša na samostojno oblikovane zaveze akterjev in njihovo preverjanje – spodbuja države, da si cilje določijo in dosegajo same. (Delo, 18. junij)

Pravica do izobraževanja

Slovenska UNICEF v kampanji ozaveščanja #EmergencyLessons izpostavlja, da je šola v kriznih razmerah enako pomembna za preživetje otrok, kot so hrana in zdravila. V šolo otroci ne gredo le po znanje, ampak tudi zato, da ne končajo na ulici. (Delo, 18. junij)

Jedrsko razoroževanje

Svet je še daleč od obljubljenega jedrskega razoroževanja, saj vse svetovne jedrske sile z ZDA in Rusijo na čelu intenzivno posodabljajo svoje arzenale. Obljuba predsednika ZDA Baracka Obame o svetu brez jedrskega orožja iz leta 2009, za katero je dobil Nobelovo nagrado za mir, je zvodenela. (Delo, 16. junij)

Rusija / sankcije

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec komentira, da v ekonomskem smislu sankcije niso prinesle ne EU ne Rusiji otipljivih rezultatov. Slovenski minister sicer pričakuje, da se bodo sankcije zoper Rusijo sicer podaljšale, vendar Slovenijo uvršča med skupino držav, ki si prizadevajo za omilitev ali odpravo sankcij. (Večer, 16. junij)

Nacionalne novice

Človekove pravice

Slovenska varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predsedniku vlade Miru Cerarju predala svoje poročilo za lansko leto. V njem je izpostavila nezadostno varovanje pravic delavcev, opozorila na kršenje pravic Romov, varovanje pravice do zdravega življenjskega okolja in pravic vseh ranljivih družbenih skupin, še posebej invalidov, starejših in otrok. (Večer, 17. junij)

V slovenski prestolnici Ljubljani je potekala že šestnajsta Parada ponosa, ki je ljudi pozvala, da stopijo skupaj proti vsem vrstam izključevanja, še posebej pa rasizmu in homofobiji. Organizatorji vidijo napredek v tem, da se gibanju vedno bolj pridružujejo ljudje, ki so blizu skupnosti LGBT; njihovi starši, družine in prijatelji. (Delo, 18. junij)

Okolje

Slovenija je bila še pred dvema letoma na dobri poti zmanjševanja negativnih vplivov energetike na okolje. Izpusti toplogrednih plinov se sicer vse od gospodarske krize leta 2008 v Sloveniji zmanjšujejo, a so v določenih delih gospodarstva skladno z njegovim okrevanjem spet začeli naraščati. Slovenijo predvsem pesti promet, trdi delci in premajhna vlaganja v obnovljive vire energije. (Dnevnik, 18. junij)