Konec maja je v Istanbulu potekal prvi Svetovni humanitarni vrh, ki je bil sklican na pobudo generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Ban Ki-moona kot odziv na naraščajoče humanitarne izzive. Svetovni humanitarni vrh je združil relevantne deležnike z različnih sfer na področju humanitarne pomoči; udeležilo se ga je več kot 9.000 visokih predstavnikov držav, mednarodnih organizacij, humanitarnih in nevladnih organizacij, gospodarstva, verskih skupin, strokovne javnosti, medijev ter prizadetih skupnosti iz več kot 170 držav. Z Vrha so izšle številne pobude za krepitev humanitarnega sodelovanja z osrediščenostjo na učinkovitem naslavljanju potreb ljudi, ki jih je prizadela humanitarna kriza.

Svetovni humanitarni vrh je naslovil osrednje izzive s področja mednarodne humanitarne pomoči, in sicer:

  • pomen spoštovanja humanitarnih mednarodnopravnih norm,
  • iskanje rešitev za konflikte po svetu,
  • naslavljanje potreb vseh prizadetih v krizah,
  • zmanjševanje humanitarnih potreb in
  • prizadevanja za učinkovitejše humanitarno financiranje.

Več kot le konferenca s finančnimi zavezami

Generalni sekretar OZN je izpostavil, da mora z naraščajočim številom ljudi, ki potrebujejo pomoč – trenutno že več kot 125 milijonov ljudi, svet obnoviti zavezo človečnosti in krepiti sodelovanje s ciljem preprečevanja, zmanjševanja ter naslavljanja humanitarnih potreb.

Namen Svetovnega humanitarnega vrha ni bil sklicati konference, na kateri bodo udeleženci podali zaveze o krepitvi financiranja, temveč dogovoriti se o ukrepih, kako spremeniti način delovanja mednarodne skupnosti, da bo uspešneje naslavljala potrebe ljudi, ki trpijo zaradi situacij izven njihovega vpliva. Skupno so predstavniki vlad, humanitarnih organizacij, agencij ZN, podjetij in mednarodnih bank podali približno 1.500 zavez.

Stališče Slovenije

Slovenijo je na Vrhu predstavljal predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar, ki je nastopil na plenarnem zasedanju in na okrogli mizi na visoki ravni na temo spoštovanja humanitarnih norm, ki varujejo človečnost. Slovenija se je na Vrhu pridružila vsem osnovnim zavezam in hkrati najavila dodatne nacionalne zaveze na področju spoštovanja mednarodnih humanitarnih norm, vloge žensk in deklic ter učinkovitejše humanitarne pomoči.

Slovenija se je pred vrhom pridružila tudi številnim mednarodnim pobudam. Skupaj s preostalimi državami članicami Evropske unije se je pridružila politični izjavi s poudarkom na naslovitvi največjih humanitarnih izzivov, ki so jo pripravile Združene države Amerike in izjavi o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija je prav tako podprla pobudo Čila in Avstrije o oblikovanju skupinske zaveze na temo nadaljnje promocije prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min.

Rezultati Svetovnega humanitarnega vrha

Svetovni humanitarni vrh je poudaril dve ključni načeli humanitarnega delovanja: ljudje v središču humanitarnega delovanja, ki ne sme nikogar pustiti zadaj. Pri humanitarnem delovanju je potrebno zagotoviti, da je glas tistih, ki potrebujejo pomoč, slišan, njihove potrebe naslovljene, hkrati pa jih humanitarna pomoč opolnomoči. Ljudje, ki jih je prizadela kriza, so partnerji, ne le upravičenci. Zaveza, da mednarodno sodelovanje ne sme nikogar pustiti zadaj, je bila podana že v ciljih trajnostnega razvoja, sprejetih septembra 2015. Zaveza je bila ponovno podana na Vrhu v številnih razpravah, kako lahko mednarodna skupnost v humanitarnem delovanju dosega posebej ranljive skupine prebivalstva. Na vključujoč način je Vrh združil predstavnike, ki na tovrstnih srečanjih niso pogosto zastopani, na primer predstavnike prizadetih skupnosti in zasebnega sektorja. Hkrati so se udeleženci zavezali h krepitvi sodelovanja – osebam, ki potrebujejo pomoč zaradi krize, je povsem vseeno, ali le-ta prihaja iz humanitarnih ali razvojnih programov. Humanitarnih izzivov namreč ni mogoče obravnavati ločeno od širših prizadevanj za trajnostni razvoj. Udeleženci Vrha so se tudi strinjali, da je potrebno podpreti lokalne organizacije, ki se prve odzovejo na humanitarne krize, in morajo biti vključene v globalni humanitarni sistem.

Posebno pozornost je potrebno nameniti otrokom v humanitarnih krizah. Danes kar eden izmed štirih otrok živi v državi, ki se spopada s humanitarno krizo. UNICEF je v sodelovanju z globalnimi in nacionalnimi organizacijami vzpostavil nov sklad »Izobraževanje ne more čakati«, ki bo milijonom otrok, ki so bili zaradi nujnih in trajajočih kriz prisiljeni opustiti izobraževanje, omogočil nadaljevanje izobraževanja.

Na Vrhu je bila izčrpno naslovljena tudi vloga zasebnega sektorja v humanitarnem delovanju, med rezultati vrha sta na primer pobudi Grand Bargain, ki naslavlja učinkovitost in transparentnost sodelovanja med donatorji humanitarne pomoči ter humanitarnimi organizacijami, in Connecting Business, platforma za sodelovanje podjetij pri odzivanju na krize. Zasebni sektor ni le vir financiranja humanitarnega delovanja, sodelovati mora tudi pri reševanju problemov in lahko prispeva veščine, tehnologije ter znanje za odzivanje na izredne razmere. Potrebno je spodbujati inovacije (na področjih novih tehnologij, novih partnerstev in novih načinov dela) s ciljem krepitve sodelovanja vseh humanitarnih akterjev in boljšega odzivanja na humanitarne potrebe; predstavljena sta bila Global Alliance for Humanitarian Innovation in Global Humanitarian Data Center).

Skozi celotno konferenco je bilo jasno sporočilo, da le naslavljanje humanitarnih potreb, ko se le-te pojavijo, no dovolj. Pozornost je potrebno namenjati preprečevanju spopadov in nesreč ter krepitvi odpornosti na tveganja, kar vključuje boj proti podnebnim spremembam, zbiranje in analiziranje podatkov za zgodnje opozarjanje, zmanjševanje tveganj, izgradnjo miru, preprečevanje konfliktov in krepitev odpornosti na ravni skupnosti. Koalicija narodov, ki jih ogrožajo posledice podnebnih sprememb in nesreče, je skupaj z agencijami ZN in drugimi partnerji vzpostavila Globalno partnerstvo za pripravljenost (Global Partnership for Preparedness).

Vir: UN Foundation in MZZ