Mednarodne novice

Sirija

Gospodarji sirske vojne ne sedijo v Damasku, temveč v Moskvi, Teheranu in tudi Washingtonu. Med drugim bo Rusija sirski enklavi Vzhodna Guta vsak dan omogočila peturno humanitarno prekinitev ognja, čeprav je ta stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, po tridnevnem lastnem zavlačevanju, glasovala za resolucijo o 30-dnevni takojšnji prekinitvi ognja in humanitarnem premirju v Siriji. (Večer, 27. februar)

Resolucija Varnostnega sveta o enomesečnem premirju v Siriji ni obveljala niti za trenutek. Resolucije Varnostnega sveta nimajo smisla, če se jih ne upošteva. (Večer, 27. februar)

Sobotna resolucija varnostnega sveta Združenih narodov o 30-dnevni prekinitvi ognja v Siriji za dostavo človekoljubne pomoči in evakuacijo ranjencev ostaja prazna črka na papirju. Zahtevo po takojšnji uveljavitvi je že med usklajevanjem razvodenila prav Rusija, ki je dosegla tudi izvzetje operacij proti pripadnikom skupin, povezanih z islamskimi skrajneži. V nadaljevanju pa je Moskva za zahodne politike cinično odredila nekakšne humanitarne odmore, ki naj bi od danes veljali vsak dan od 9. do 14. ure po lokalnem času. Nad celotno razdeljevanje humanitarne pomoči pa je zdaj legla še ena senca. Poročilo sklada ZN za prebivalstvo navaja, da lokalni razdeljevalci hrane in druge mednarodne pomoči z njo izsiljujejo ženske. (Dnevnik, 27. februar)

Begunci in migranti

41-letna Mažida Ali, ki prihaja iz bližine oblegane Vzhodne Gute, je na svoji koži občutila vso brutalnost in tragiko sirske vojne. Po dolgih letih trpljenja v režimskih in uporniških zaporih, kjer so ji »ukradli dušo in telo«, ji je, popolnoma uničeni, uspelo prek Turčije zbežati v Grčijo. Tu se je morala soočiti z vso brutalnostjo in tragiko evropske (proti)begunske politike. Odločila se je ostati na grškem otoku Samos in pomagati tistim, ki še prihajajo. (Delo, 27. februar)

Nacionalne novice

Mednarodno razvojno sodelovanje

Slovenija je za mednarodno razvojno sodelovanje, ki deklarativno spada med zunanjepolitične prednostne usmeritve, leta 2016 namenila 73,6 milijona evrov, kar predstavlja 0,19 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Dve tretjini tega zneska je namenjeno tako imenovanim multilateralnim aktivnostim – programom EU, OZN in drugih mednarodnih organizacij. Tretjino Slovenija namenja za bilateralno sodelovanje, kjer je prednostna regija Zahodni Balkan. (Delo, 26. februar)