Štirje slovenski raziskovalci so nedavno dobili prestižno nagrado za članek, v katerem so opisali novo vrsto podzemeljskega hrošča. Ob tem pa član ekipe Teo Delić poudarja, da je ogromno podzemlja in življenja v njem še neraziskanega.
Štirje raziskovalci, trije iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Peter Trontelj, Rok Kostanjšek in Teo Delić, ter Slavko Polak, višji kustos Biološkega oddelka Notranjskega muzeja Postojna so konec novembra dobili spominsko nagrado Aleksandra von Humboldta za leto 2017 za najboljši znanstveni članek (ta je bil objavljen v reviji Arthropod Systematics & Phylogeny), v katerem so obravnavali evolucijo in taksonomijo jamskih hroščev hadezij in opisali novo živalsko vrsto, ki živi v črnogorskem kraškem podzemlju.
“Ta članek je večplasten in zato do neke mere drugačen od vseh drugih člankov na to temo. Poleg tega, da smo se ukvarjali s tematiko rodu in opisa neke nove vrste, smo velik del članka posvetili tudi zgodovinskim okoliščinam, v katerih se je ta vrsta oz. rod razvila, pa tudi naravovarstvu te in podobnih vrst na Dinarskem krasu. Poleg tega so bile stvari tudi tehnično dodelane, kar je verjetno tudi prispevalo k temu, da smo dobili to nagrado,” je v krajšem pogovoru za MMC pojasnil eden od raziskovalcev Teo Delić.
Razložil je, da so veliko dela opravili na terenu, torej raziskovali jame, še več časa pa jim je vzelo pisarniško in laboratorijsko delo: “Terenski del se opravi relativno hitro, tisto, kar zahteva veliko časa, je pa potem priprava vzorcev nukleinskih kislin, laboratorijsko delo, opisovanje, mikroskopiranje, nadaljnje analize genetskega materiala … Pa dogovarjanje z revijo, pošiljanje materialov, odgovorov, stiki z recenzenti itd.”
V omenjenem članku so se posvetili rodu hadezija, ki je, kot je pojasnil Delič, že poznan, pa tudi zelo poseben. Sam se hrani z drobnimi delci organske snovi, ki jih prenikla voda prinese v jamo: “Torej, voda se s padavinami zliva na tla, prenika v jamo, ta žival pa potem filtrira vodne tokove.” Na južnem območju Dinarskega krasa pa so našli do zdaj neznano vrsto tega rodu, Hadesia zetae, ki je ime dobila po srednjeveškem črnogorskem kraljestvu.
Vir: RTV Slovenija