Tuji mediji so za najverjetnejše kandidate za pozicijo generalnega sekretarja poleg slovenskega predstavnika, ki je po mnenju javnosti vodil ”previdno” kampanjo, napovedali Susano Malcorro, Helen Clark in Antonia Guterresa.

Mesece po javnih najavah kandidatur za novega generalnega sekretarja, debatah in javnih zaslišanjih so delegati 15-članskega Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) prejšnji teden začeli s prvim izmed mnogih glasovanj. Potekalo je za zaprtimi vrati.

Kljub temu da je šlo za prvo izmed številnih glasovanj, francoska tiskovna agencija AFP navaja, da je največ podpore dobil nekdanji visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres, sledi pa mu slovenski kandidat Danilo Türk. AFP naj bi podatke pridobila od enega izmed delegatov v Varnostnem svetu ZN.

Mnogi menijo, da je napočil čas za prvo generalno sekretarko svetovne organizacije in da je tokrat na vrsti kandidat iz vzhodnoevropske skupine. V preteklosti so bili generalni sekretarji namreč iz Azije, Afrike, Latinske Amerike in Zahodne Evrope.

Kljub bolj preglednim standardom za varnostno preverjanje kandidatk in kandidatov, katerih cilj je postati najbolj vplivna oseba v ZN, kritiki opozarjajo, da je postopek glasovanja nedemokratičen in preveč skrivnosten.

Namen glasovanja v okviru Varnostnega sveta je, da se Generalni skupščini ZN priporoči kandidate v glasovanje, ki bo potekalo kasneje letos. Rezultati, ki bodo doseženi za zaprtimi vrati, ne bodo javno objavljeni, ampak bodo dostopni le predstavniku države, ki kandidira za položaj. Le-temu bo dostopen podatek, kdo je dobil največje število glasov.

Glasovanje poteka po tem, ko je deset od dvanajstih kandidatov predstavilo svoje programe delovanja Generalni skupščini – gre za del novejšega in bolj preglednega protokola kandidature.

Generalna skupščina, v kateri sodeluje 193 članic ZN, med njimi tudi Slovenija, je želela odstraniti tančico skrivnostnosti, ki je glasovanje obdajalo zadnjih 70 let. Skupščina namreč zahteva javne nominacije in kampanje kandidatov in kandidatk. Prvič do sedaj je Generalna skupščina po spletu prenašala dvourno zaslišanje kandidatov in predstavitev njihov programov dela, v okviru katerega so tudi odgovarjali na vprašanja članic ZN. Kot je pojasnil predstavnik Japonske v Varnostnem svetu, Koro Bessho, je zaslišanju sledilo neformalno srečanje kandidatov z Varnostnim svetom, ki pa ni bilo dostopno javnosti.

Pet stalnih članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta, in sicer Francija, Kitajska, Rusija, Velika Britanija in ZDA, se morajo glede kandidata strinjati. Ustanovna listina ZN namreč določa, da novega generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina na predlog Varnostnega sveta.

Trenutno je med dvanajstimi kandidati polovica žensk. Bolgarija je za svojo kandidatko imenovala Irino Bokovo, ki je generalna sekretarka UNESCO. Kljub temu da je veljala za favoritko za naslednjega generalnega sekretarja, se Bokova na zaslišanju ni najbolje odrezala, prav tako pa so se pojavili očitki o korupciji v UNESCO. Druge kandidatke so še nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pušić, nekdanja zunanja ministrica Moldove Natalia Gherman, nekdanja predsednica novozelandske vlade Helen Clark, ki je vodja Programa ZN za razvoj, argentinska zunanja ministrica Susana Malcorra in nekdanja predsednica UNFCCC Christiana Figueres iz Kostarike.

Volitve za naslednika Ban Ki Moona so posebne tudi za Slovenijo, saj imamo tokrat svojega kandidata, nekdanjega predsednika Slovenije Danila Türka. Türkovo kandidaturo je slovenska Vlada uradno potrdila na seji, ki je potekala 23. decembra 2015, in ob tem pooblastila Ministrstvo za zunanje zadeve, da opravi vse potrebne postopke v zvezi s kandidaturo in izvede aktivnosti za pridobivanje podpore kandidaturi. Predlogu na vladi je sledila formalna vložitev kandidature Türka s pismom predsedujočemu Generalni skupščini ZN in predsedujočemu Varnostnemu svetu ZN. Nekdanji predsednik Slovenije je bil prvi predstavnik Slovenije v ZN med leti 1992 in 2000, prav tako je bil pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve med leti 2000 in 2005, večji del svojega poklicnega življenja pa je posvetil človekovim pravicam. Türk je na zaslišanju pred Generalno skupščino poudaril, da imajo ZN pomembno vlogo pri prepričevanju konfliktov v svetu, na vprašanje, kako bo izbiral svoje sodelavce, je dejal, da ne bo nikogar diskriminiral, saj prihaja iz regije, ki ni dovolj zastopana v ZN. Med drugim je še citiral 28. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da je vsak upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko pravice iz deklaracije v polnosti uresničijo.

Tuji mediji so za najverjetnejše kandidate za pozicijo generalnega sekretarja poleg slovenskega predstavnika, ki je po mnenju javnosti vodil ”previdno” kampanjo, napovedali Susano Malcorro, Helen Clark in Antonia Guterresa. Francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na besede neimenovanega diplomata, navaja, da sistem išče najmanj kandidata, ki ne bo moteč za pet stalnih članic Varnostnega sveta. Neimenovan vir je dejal, da ima Türk resne možnosti, saj ima izkušnje in nima težav niti z Rusijo niti z Zahodom.

Končna odločitev o novem generalnem sekretarju bo padla predvidoma oktobra ali novembra letos, položaj pa bo kandidat prevzel s 1. januarjem 2017.