Diplomati EU in ZDA v Prištini so poudarili, da bo ustanovitev posebnega sodišča utrdila načelo vladavine prava na Kosovu in da bodo države članice EU kot tudi ZDA nadaljevale s podporo Kosovu in sodišču. Kosovo lahko le z iskanjem resnice in pomoči žrtvam doseže napredek ter upa na svetlo prihodnost.
Jeseni letos bo z delom pričelo posebno sodišče za Kosovo, potem ko je 15. januarja letos nizozemska Vlada oznanila, da bo v Haagu ustanovljeno posebno sodišče, ki bo namenjeno sojenju domnevnih težjih kaznivih dejanj, ki so jih med letoma 1999 in 2000 prizadejali člani Osvobodilne vojske Kosova (OVK) etničnim manjšinam in političnim nasprotnikom v vojni med Srbijo in Kosovom, ki je potekala med letoma 1998 in 1999. Člani Osvobodilne fronte Kosova so bili večinoma Albanci, ki so se bojevali za ločitev Kosova od Srbije.
Kosovska skupščina je avgusta 2015 sprejela spremembo ustave, ki omogoča ustanovitev posebnega sodišča za vojne zločine, ki ga bo financirala Evropska unija (EU). Spremembo je podprlo 82 izmed 120 članov skupščine. Prvi poskusi spremembe ustave so bili neuspešni, saj kosovska skupščina junija 2015 nisprejela zakona, ki bi omogočal ustanovitev sodišča zaradi nasprotujočih si mnenj. Diplomati EU in Združenih držav Amerike (ZDA) so posledično Prištini zagrozili, da če parlament ne bo sprejel zakona, ne bodo imeli druge možnosti, kot da problematiko predstavijo Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN), kjer bi o problematiki odločala tudi Rusija, sicer srbska zaveznica. Opozicijske stranke in veterani kosovske osvobodilne vojske so nasprotovali ustanovitvi novega sodišča za vojne zločine, ki ga je predlaga EU, saj so mnenja, da le-to meče slabo luč na težek boj osvobodilne vojske med vojno. Eden izmed poveljnikov osvobodilne vojske in nekdanji predsednik vlade Kosova Ramush Haradinaj meni, da so se Albanci spremenili v pošasti s tem, ko so odobrili nastanek sodišča. Dodal je, da so bili Albanci med vojno žrtve in ne pošasti. Kljub temu je predsednica Kosova Atifete Jahjaga dejala, da ustanovitev posebnega sodišča predstavlja predanost države k zagotovitvi pravice.
Predvideno je, da bo sodišče začelo s svojim delo jeseni letos, pred tem pa so potrebni pogovori med Kosovim, Nizozemsko in EU. Nizozemski veleposlanik za Kosovo, Robert Bosh je dejal, da se mora Nizozemska najprej pogovoriti o problematiki z EU, šele nato bodo sledili pogovori s Kosovom.
Analitiki opozarjajo, da se je Kosovo kot povojna država strinjala z ustanovitvijo sodišča samo zato, da ustreže mednarodnim političnim interesom. Po mnenju pravnega strokovnjaka Vigana Qorollija, ki je profesor Mednarodnega in evropskega prava na Pravni fakulteti v Prištini, gre za tipičen primer, ko mednarodna skupnost ne zaupa lokalnim oblastem. Qorolli dodaja, da ima politično vodstvo Kosova težave z diplomatskimi pogajanji, da bi utrdilo sodelovanje z Nizozemsko, saj ideja o sodišču ni bila dobro sprejeta in bo posebno sodišče delovalo bolj kot meddržavno, namesto kot mednarodno.
Sojenje nekdanjim članom OVK je na Kosovu občutljiva tema, saj je javnost razdeljena; nekateri vidijo junake kot borce za svobodo, medtem ko se žrtve počutijo ogrožene. To je po mnenju nizozemskega ministra za zunanje zadeve glavni argument, da ima sodišče sedež zunaj Kosova. Haag je bil izbran po posvetovanjih z EU ter kosovskimi in nizozemskimi oblastmi. Eden izmed glavnih izzivov sodišča bo varovanje prič in ohranjanje sodelovanja s kosovskimi institucijami na področju zbiranja dokazov s strani policije in sodišč. Mediji so v preteklosti poročali, da naj bi se posebno sodišče ukvarjalo tudi z domnevno nezakonito trgovino s človeškimi organi po vojni na Kosovu. Očitki o trgovanju z organi so se prvič pojavili leta 2008 v knjigi nekdanje glavne haaške tožilke Carle Del Ponte. V svoje poročilo jih je vključil tudi švicarski preiskovalec Dick Marty. Poročilo je preučila parlamentarna skupščina Sveta Evrope, velja pa za osnovo Williamsovih preiskav.
Posebno sodišče, ki ga bodo sestavljali mednarodni sodniki, bo ustanovljeno v skladu s kosovskimi zakoni, poseben odbor in pisarna tožilca pa bosta del kosovskega sodnega sistema, a jih bodo sestavljali mednarodni sodniki in tožilci. To pomeni, da sodišče ne bo mednarodni tribunal, ampak kosovsko državno sodišče, ki bo postopke vodilo zunaj Kosova. Sodišče bo delovalo v skladu z najvišjimi standardi mednarodnega procesnega prava. Delovalo bo tako na Kosovem kot tudi v državah EU ter v Haagu. Priče in osumljenci bodo za čas sojenja nastanjeni v Haagu, da se prepreči ustrahovanje prič in zagotovi nepristranski soden proces.
EU je glede delovanja posebnega sodišča vztrajala, da bodo morebitni obsojenci svoje kazni prestajali izven Kosova. Avgusta 2015 je posebni predstavnik EU na Kosovu Samuel Žbogar dejal, da naj bi bile prve obtožnice spisane že januarja letos.
Novo sodišče se bo pridružilo številnim mednarodnim sodiščem v Haagu, vključno z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki počasi zaključuje s svojim delom in je obravnavalo najhujše zločine, ki so se zgodili po razpadu Jugoslavije v devetdesetih letih. Od leta 1999 so osumljencem vojnih zločinov na Kosovem sodili v okviru ICTY, misije ZN na Kosovu (UNMIK) in misije EU za Kosovo (EULEX), vendar je bilo število kaznovanih storilcev kaznivih dejanj nizko.
Jugoslovansko sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, je obravnavalo domnevne vojne zločine, ki so jih storili Srbi in bosanski Srbi, vendar je preiskovalo in sodilo ljudem različnih etičnih ozadij. Večina preiskav se je osredotočala na vojne zločine, ki so jih storili Srbi proti kosovskim Albancem. Poročilo Sveta Evrope, ki je sledilo poročilu posebne preiskovalne enote EU, je izpostavilo poveljnike osvobodilne vojske kot domnevne storilce kaznivih dejanj.
Kljub ustanovitvi novega posebnega sodišča so tudi kosovska sodišča v sodelovanju z mednarodno skupščino vodila postopke zoper posameznike, ki so domnevno storili vojne zločine. Eden izmed takšnih postopkov se je končal 21. januarja letos. Sestavljali so ga mednarodni sodniki pod okriljem EULEX. Obsojen je bil Oliver Ivanović, nekdanji poveljnik srbske paravojaške skupine. Ivanović je bil spoznan za krivega vojnih zločinov zoper albanske civiliste. Sodišče mu je prisodilo 9 let zaporne kazni, vendar je zaradi pritožbe zoper sodbo trenutno v hišnem priporu. Sodišče je v istem postopku oprostilo štiri državljane Srbije, ki so bili osumljeni vojnih zločinov kot Ivanović. Ivanovića so aretirali januarja 2014 zaradi umorov in mučenja Albancev med kosovsko osvobodilno vojno leta 1999.
Odobravanje ustanovitve posebnega sodišča je izrazil nizozemski minister za zunanje zadeve Bert Koenders, ki je dejal, da je pomembno, da bo pravici zadoščeno in izrazil zadovoljstvo, da bo sedež sodišča v Haagu. Koenders ter minister za varnost in pravosodje Ard van der Steur sta poudarila, da Nizozemska verjame, da ima posebno odgovornost kot država gostiteljica številnim mednarodnim in drugim kazenskim sodiščem ter tribunalom. Van der Steur je dejal, da so ta sodišča način, da se zagotovi, da bodo žrtve dobile zaključek in da bodo odgovorni odgovarjali za svoja dejanja. Župan Haaga Jozias van Aartsen je pozdravil ustanovitev sodišča v svojem mestu, ki je znano tudi kot mesto miru in pravice. Dokler ni pravice, ni miru, je dodal.
Prav tako je odločitev kosovskega parlamenta pozdravil uradni Beograd. Predstavnik srbske vladne pisarne za Kosovo Marko Đurič je dejal, da je odločitev parlamenta le prvi korak ter da ne morejo biti zadovoljni, dokler ne bodo storilci kaznovani.
Odločitev je podprla tudi visoka predstavnica EU Federica Mogherini, ki meni, da odločitev Kosova kaže na njihovo odgovornost in odločitev, da pridejo do resnice. EU bo pomagala vsem vpletenim stranem, da zagotovi potrebne pravne mehanizme za poštena in neodvisna sojenja.
Diplomati EU in ZDA v Prištini so poudarili, da bo ustanovitev posebnega sodišča utrdila načelo vladavine prava na Kosovu in da bodo države članice EU kot tudi ZDA nadaljevale s podporo Kosovu in sodišču. Kosovo lahko le z iskanjem resnice in pomoči žrtvam doseže napredek ter upa na svetlo prihodnost.
Sicer večina državljanov Kosova vidi novo sodišče kot del političnega procesa popuščanja nenehnim srbskim zahtevam po pravici do srbskih žrtev na Kosovu.
