Z vse večjim socialnim in ekonomskim prepadom med prebivalci se Egipt ponovno sooča z velikim nezadovoljstvom domače javnosti, ki obsoja delovanje trenutne vlade in predsednika Abdel Fatah al-Sissija.
V Egiptu živi 94 milijonov prebivalcev, od tega jih kar četrtina živi v revščini in se vsakodnevno spopada z ravnjo inflacije, ki je dosegla rekordno raven v zadnjih letih. V svetovnem merilu je raven inflacije Egipt porinila na 20 mesto svetovne lestvice držav z najvišjo inflacijo. Slednja se je v primerjavi z lanskim oktobrom dvignila na kar 14% s prejšnjih 9,7%. Uradne statistike so zabeležile 13% raven brezposelnosti, medtem ko je odstotek mladih, ki so brezposelni, kar trikraten.
Razlog za splošno nezadovoljstvo, padec ekonomskih kazalcev ter nizko raven socialne varnosti analitiki pripisujejo predvsem dogodkom z leta 2011, in sicer t. i. arabski pomladi, ki je močno vplivala na število turistov, ki obiskujejo Egipt. Prav tako je za stanje v državi kriva vsesplošna skrb nad terorizmom in podobnimi dejanji, ki državo pretresajo na dnevni bazi. S strmoglavljenjem ruskega letala lansko leto nad Sinajskim polotokom ter mučenje in uboj italijanskih študentov dvigu življenjske ravni v Egiptu ni pripomoglo.
Kritiki na drugi strani krivijo predsednika, ki z večmilijonskimi projekti, kot je razširitev Sueškega prekopa ali izgradnja Dubaju podobnega mesta sredi puščave, ni pripomogel k ekonomskemu, fiskalnemu, tečajnemu ali družbenemu napredku.
Avgusta letos se je Egipt ponovno zadolžil za obdobje treh let pri Mednarodnemu denarnemu skladu, in sicer v višini 12 milijard ameriških dolarjev, s katerimi naj bi lažje izvedli potrebne vladne reforme, zmanjšali javni primanjkljaj in okrepili valuto.
Z namenom reševanje morebitne globoke krize, ki pesti egiptovsko državo, se je predsednik al-Sissi sestal z ameriško delegacijo v Kairu, kjer so potekali pogovori o okrepitvi sodelovanja na področju telekomunikacij, investicij, goriva in trgovine.
Viri: Trading Economics, Egypt Independent, Reuters in Washington Post
