Južnoafriška republika je 21. oktobra letos naznanila začetek postopka odstopa od podpisane in ratificirane pogodbe Rimskega statuta, kater je 17. 07. 1998 ustanovil Mednarodno kazensko sodišče. To je že druga afriška država, katere namen je izstop iz mednarodnega kaznovalnega sistema, saj Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) očitajo pristranskost. 

Po poročanju medijev v izstopnem dokumentu Južnoafriška republika (JAR) ugotavlja, da so njene zaveze v sklopu načela mirnega reševanja sporov pogosto nezdružljive z interpretacijami MKS.

Odločitev naj bi vlada sprejela po lanskem dogodku, ko se država ob obisku Sudanskega predsednika Omarja al Baširja v okviru vrha Afriške unije ni odzvala na nalog za aretacijo, ki ga je leta 2009 in 2010 izdalo MKS. Takratni parlament je svojo odločitev utemeljil z imuniteto, ki jo vodja države članice Afriške unije ima. Civilna družba je nato pozvala vlado k pojasnitvi odločitve.

Omar al Bašir je obtožen desetih zločinov; od teh je pet zločinov proti človeštvu, ki obsegajo umor, prisilno preselitev, iztrebljanje, mučenje ter posilstvo. Med obtožbo sta dva vojna zločina, v katerih je obtožen namenskega napada na civilno populacijo oziroma na posameznike, in tri genocidna dejanja skozi ubijanje, povzročanje resne in hujše telesne ali psihične škode. Bolj podrobno o obtožnici lahko preberete tukaj (v angleščini).

Uradniki v JAR menijo, da MKS nepravično obravnava le afriške države in njene voditelje. Z naslova enakega mnenja se je za izstop iz MKS odločila že Republika Burundi, kjer je pretekli teden predsednik republike Pierre Nkurunziza uradno podpisal izstopno izjavo.

Obtožnice o pristranskosti MKS je javno izrazila tudi Afriška unija, ki afriške države poziva k nesodelovanju s sodiščem.

Ob tem opozorimo, da je Rimski statut stopil v veljavo 1. 7. 2002 z ratifikacijo pogodbe 60 držav podpisnic. Do današnjega dne je v sistem mednarodne jurisdikcije MKS vstopilo 124 držav, od tega 34 afriških držav, 19 držav z azijsko-pacifiške regije, 18 z vzhodne Evrope, 28 držav z območja Južne Amerike in Karibskih držav ter 25 držav zahodne Evrope ter drugih.

Prenos pristojnosti kaznovanja v roke MKS je možna le ob ratifikaciji dokumenta v nacionalnem parlamentu in ne samo ob podpisu, zato države kot so Združene države Amerike, Ljudska republika Kitajska, Pakistan, Izrael, Japonska, Indija ter Turčija niso pod jurisdikcijo MKS. Slednje zato za zločine, ki jih kaznuje MKS po Rimskem statutu, ne odgovarjajo na mednarodni ravni.

Trenutno sodišče vodi predhodne preiskave v naslednjih državah: Afganistan, Burundi, Kolumbija, Nigerija, Gabon, Gvineja, Irak, Palestina, Ukrajina ter Zveza Komori. Sicer že preiskuje dogodke v Demokratični republiki Kongo, Ugandi, Srednjeafriški republiki, Sudanu, Keniji, Libiji, Slonokoščeni obali, Maliju in Gruziji.

Pristojni v sklopu dokumenta o odstopu opozarjajo, da se JAR zavezuje k boju proti nekaznovanju in so predani, da tiste, ki storijo grozodejstva in mednarodne zločine privedejo pred sodišče. Kot eni izmed ustanoviteljev Afriške unije  se zavezujejo k promociji človekovih pravic in mirnemu reševanju sporov na afriškem kontinentu.

Kako se bodo očitki o pristranskosti MKS in s tem zaupanje v MKS rezultiralo, bo pokazal čas in odločitve, ki jih bo sodišče sprejelo.

Viri: Al Jazeera, ICC Forum, The Guardian in MZZ