Odprava orožja za množično uničevanje je eden izmed ustanovnih ciljev Združenih narodov (ZN) in je bila predmet prve sprejete resolucije Generalne skupščine ZN. Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je 23. avgusta izrazil zahtevo, da pozornost ponovno usmerimo na jedrsko razorožitev držav članic ZN.
Ban Ki-moon je v okviru odprte seje Varnostnega sveta ZN dejal, da od vseh držav članic zahteva, da svojo pozornost usmerijo na razorožitev, ki naj postane njihov prednostni cilj, saj lahko le tako preprečimo uničenje človeštva. Generalni sekretar v odhajanju je dodal, da mora mednarodna skupnost zagotoviti izvajanje razorožitve in preprečevanje ponovnega oboroževanja, ki bosta skladna z razvojem družbe. Zaradi globalnih groženj, ki izvirajo iz zlorabe znanosti, tehnologije in moči globalizacije, je potrebno skrbno ukrepati in nadzorovati kakršno koli dejavnost, ki bi lahko pripeljala do katastrofe svetovnih razsežnosti.
V svojem govoru je izrazil zadovoljstvo z uspešnostjo preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, vendar je še vedno obliž na rano temu perečemu problemu. Dodatno je opozoril, da so številni mednarodni sporazumi, med drugim Pogodba o neširjenju jedrskega orožja, Konvencija o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, Konvencija o prepovedi biološkega orožja, kot resolucija Varnostnega sveta 1540, ki je bila sprejeta leta 2004 in govori o grožnji, ki jo mednarodnem miru in varnosti predstavlja širjenje jedrskega, kemične in biološkega orožja, že zastareli in potrebujejo nadgradnjo.
Generalni sekretar je opozoril na novo grožnjo, ki jo predstavlja tehnološki napredek družbe, saj je le-ta omogočil, da sta proizvodnja in metode dostave orožja za množično uničevanje lažje dosegljive. Določene države za napade na civilno populacijo iščejo nove načine uporabe kemijskega, biološkega in jedrskega orožja. Nove nevarnosti prinašajo še informacijska in komunikacijska tehnologija, umetna inteligenca, 3D tiskanje in sintetična biologija. Slednje bo prineslo dobre spremembe za milijone ljudi, vendar tudi priložnosti za množično uničenje. Mednarodna skupnost mora razširiti svoje delovanje na področju kibernetskega prostora, saj moramo biti ljudje, ki preživimo velik del svojih življenj ”na spletu”, zaščiteni pred kibernetskimi napadi in to tako dobro, kot smo pred fizičnimi napadi.
Ban Ki-moon je razočaran, da je napredek preprečevanja širjenja jedrskega orožja obstal na mrtvi točki in izrazil svoje nestrinjanje z upravičevanjem uporabe jedrskega orožja v času hladne vojne, saj so bili argument za njegovo uporabo moralno in politično napačni tako pred tridesetimi leti kot so danes.
Ban je sicer izpostavil vzpodbudno dejstvo, da so se vse države članice ZN strinjale o potrebi za razširitev skupne dejavnosti v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje, vključno z uveljavljanjem Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, ki je edina zaveza mednarodne skupnosti zapisala v obliki sporazuma in je bila glavno vodilo v boju proti jedrskemu orožju skoraj 50 let.
V svojem govoru je generalni sekretar opozoril še na problematiko biološkega orožja, v okviru katerega je izpostavil nevarnost izbruha ebole in izrazil svojo zaskrbljenost, da mednarodna skupnost ni primerno pripravljena, da prepreči ali se odzove na takšen biološki napad. Dejal je, da bi bil obseg in posledice biološkega napada na civilno populacijo večji od obsega kemičnega ali radiološkega napada. Države posvečajo tovrstnim napadom premalo pozornosti. Opozoril je, da v mednarodni skupnostni ni posebnega organa ZN, ki bi se ukvarjal s problematiko biološkega orožja, kar za jedrsko in kemično orožje ne velja.
Generalni sekretar je izrazil pomen odzivnosti držav članic, saj sta ukrepa uničenja obstoječega orožja in preprečevanje ponovnega oboroževanja učinkovita le do mere izvajanja s strani držav članic. Varnostni svet pa je pozval, naj uporabi javne seje kot način za proaktivno izvajanje resolucije 1540 iz leta 2004.
Vir: OZN