Mesec dni po proti-terorističnih operacijah, ki so sledile napadom na policijske postaje v pokrajini Rakhine v Mjanmarju, je sedem strokovnjakov za človekove pravice Združenih narodov (ZN) pozvalo vlado, da ustavi vso nasilje nad muslimansko manjšinsko skupnostjo Rohingya.

Nedavno se je njihovim zahtevam pridružil tudi generalni sekretar ZN António Guterres, ki zahteva hitro rešitev, da bi preprečili nadaljnjo nestabilnost regije. Najti je potrebno trajno rešitev, upoštevajoč, da je posledica humanitarne krize tudi radikalizacija, ki ogroža ranljive skupine.

Dogodki so se razvili v svetovnem merilu najhitreje rastoče begunske krize, humanitarne katastrofe in nočno moro z vidika človekovih pravic. Več kot 500.000 civilistov je od meseca avgusta že zapustilo svoje domove v severnem delu pokrajine Rakhine in poiskalo zatočišče v Bangladešu. Po dostopnih podatkih se predvideva, da je 94 % beguncev članov muslimanske manjšinske skupnosti Rohingya.

V različnih poročilih je mogoče zaslediti podatke o zažiganju muslimanskih vasi, plenjenju in ustrahovanju. Oblasti v Mjanmaru poročajo o požigu 176 od 471 muslimanskih vasi, ki so sedaj popolnoma opuščene.

Visoki uradniki ZN poročajo o pretresljivih zgodbah preživelih, večinoma ženskah, otrocih in starejših, ki opozarjajo na resne kršitve človekovih pravic, vključno s vsesplošno uporabo orožja in zemeljskih min. Nastala situacija je nedopustna in se mora končati nemudoma, opozarjajo ZN.

Generalni sekretar je opozoril, da je lahko posledica neuspešno rešene krize njena širitev po državi, pri čemer bi bilo prizadeto še večje število muslimanskega prebivalstva. Vlada mora zagotoviti varnost vseh skupin prebivalstva in podpreti vladavino prava brez izjeme.

Guterres je poudaril zahtevo po varni, prostovoljni in dostojni vrnitvi beguncev nazaj v svoje domove in izpostavil, da bi lahko skupna izjava zunanjih ministrstev Bangladeša in Mjanmara iz leta 1993 predstavljala začetek reševanja krize, a le-ta ni dovolj učinkovita za nastalo situacijo, saj se ne nanaša na reševanje temeljnega vzroka razseljevanja prebivalstva in zahteva od beguncev dokumente, ki jih ti ne morejo zagotoviti.

Zagotovitev vrnitve beguncev mora biti v skladu s mednarodnim begunskim pravom, ki zahteva ponovno vzpostavitev medsebojnega zaupanja med skupnostmi.

Strokovnjaki za človekove pravice so pozvali države članice ZN, da ”presežejo svoje izjave in začnejo konkretno ukrepati”. Vojaškim in varnostnim silam morajo preprečili, da uresničijo t.i. ”nedokončane dejavnosti” oziroma izkoreninijo manjšino iz pokrajine Rakhine.

Vir: UN News Centre