Jurij Fedotov, izvršni direktor Urada Združenih narodov za droge in kriminal
“Ko sem zavrnila prodajo mojega telesa, so me prodali v drug bordel.” To je srce parajoče pričanje 13-letnega nepalskega dekleta po imenu Skye, katero so sorodniki prodali v Indijo. Zgodba od Skye se konča bolje kot večina drugih.
Skye je skupaj s svojo sestro pobegnila iz bordela, se vrnila v šolo in zdaj dela za nepalsko organizacijo, katera jo je rešila; govora je o svetovno znani organizaciji Shakti Samuha. Da se je Skye rešila, sodi med bolj redke srečne zgodbe. Na tisoče jih trpi v tišini, saj se bojijo nasilja in izsiljevanja.
Ljudje delajo prisilno na kmetijah in v tovarnah, so prisiljeni v seksualno trgovino in se jih prevaža z ribiškimi ladjami. Obseg prisilnih dejavnosti je precej obsežen, kot je tudi število krajev, kjer se žrtve najde.
Dandanes moramo biti vsi pozorni na znake sodobne trgovine s sužnji: spolno izkoriščane in zlorabljene ženske in dekleta, prestrašeni otroci, ki prosjačijo na ulicah, in številni delavci, ki živijo na svojem delovnem mestu. To so jasni dokazi o zločinih po vsem svetu.
Kako se lahko to dogaja v začetku 21. stoletja? Veliko število žrtev je ujetih v brezupen krog trgovine z ljudmi. Gorivo, ki napaja te zločine, je nestabilnost in negotovost.
Konflikti v Iraku in Siriji ter gospodarske krize drugod po svetu so povzročile val obupanih ljudi, ki tavajo po Bližnjem vzhodu, Severni Afriki in smrtonosnem Sredozemlju. Ti posamezniki, ko iščejo zatočišče, padejo v roke trgovcev in tihotapcev. Na tisoče jih umre.
Lani je newyorška deklaracija podala prepričljivo izjavo Združenih narodov, da begunci in migranti potrebujejo zaščito in pomoč. Države so se dogovorile, da se bodo leta 2018 vrnile v New York in dosegle globalni dogovor o migracijah. Tovrstni dogovor bo prvi sporazum, ki so ga vlade sklenile s pogajanji in zajema vse vidike mednarodnih migracij.
Migracije so vprašanje našega časa in nujno je razumeti vzroke zanje. Konflikti so gotovo eden od vzrokov. Poleg tega se vsi strinjamo, da se begunce in migrante ne sme obravnavati kot kriminalce. V tem pogledu lahko omenjeni globalni dogovor pride v ospredje in države lahko pomagajo s sprejetjem in izvajanjem Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, vključno s pripadajočimi protokoli proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju migrantov.
Imamo orodja, da prekinemo mreže organiziranega kriminala, in sicer z izmenjavo obveščevalnih podatkov, skupnimi operacijami, finančnimi preiskavami in usklajevanjem prek lokalnih in regionalnih meja. Vendar potrebujemo vire in vztrajnost.
Kriminalci izkoriščajo vrzeli v našem mednarodnem sistemu, ki ljudi puščajo brez zaščite pred nasiljem in zasužnjevanjem. Naš odziv mora temeljiti na vladavini prava. Hkrati moramo sodelovati, si deliti odgovornost in si priznati, da moramo in lahko storimo več, da preprečimo trpljenje ljudi.
Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) izpostavlja pomen skrbniškega sklada za žrtve trgovine z ljudmi, ki je pomagal že tisočim žrtvam po svetu. Naša kampanja »Modro srce« (Blue Heart) sklad podpira in na glas poziva, da moramo vsi ukrepati, če želimo poraziti kriminalce.
Takšni ukrepi so ključni. V Mehiki imamo v ta namen kampanjo »Tukaj sem« (#Aquiestoy), ki jo podpira vlada. Opozarja na tragične primere trgovanja z ljudmi in da se slednje ne dogaja na neki oddaljeni obali, ampak okoli nas.
Če bo leta 2018 globalni dogovor sprejet, ima ogromen potencial za okrepitev varnega, urejenega in rednega preseljevanja ter bo močan udarec za trgovce z ljudmi. Imamo zgodovinsko priložnost, da vsakemu človeku pomagamo živeti dostojanstveno. Izkoristimo to edinstveno priložnost.