Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon
Na nedavnem Svetovnem humanitarnem vrhu v Istanbulu je več kot 9.000 udeležencev sklenilo pomembno zavezo, ki se dotika treh področij pomoči ljudem v krizi. Zavezali smo se izboljšati pomoč ljudem po svetu, ki so žrtve naravnih nesreč in konfliktov; taistim omogočiti, da postanejo dejavni člen obnove lastnih skupnosti; in okrepiti politično voljo za preprečevanje ter končanje vojn, ki povzročajo toliko trpljenja.
Izziv, s katerim se soočamo, je izjemen. Po svetu humanitarno pomoč potrebuje okoli 130 milijonov ljudi. Več kot 60 milijonov ljudi je bilo prisilno razseljenih s svojih domov. Ti ljudje živijo v ekstremnih okoliščinah, pri čemer močno primanjkuje sredstev za reševanje njihovih stisk. S tem se odpira osnovno vprašanje o globalni solidarnosti v svetu velikega bogastva.
Prav zaradi izjemnosti izziva smo upravičeno pričakovali, da bo nedavni humanitarni vrh posebnega značaja. Prvič doslej so ljudje, ki so jih prizadejale krize, delali z roko v roki s svetovnimi voditelji in vodji nevladnih organizacij, civilne družbe ter zasebnega sektorja; vsi s ciljem najti rešitve. Že ta raznolikost akterjev je dosežek sam po sebi.
Spoznal sem veliko ljudi, ki so jih prizadejale krize, in govoril s številnimi pogumnimi humanitarnimi delavci. Ljudje v prvih vrstah, ki se pogosto nahajajo v najbolj revnih državah na svetu, izkazujejo veliko zavezanost pomagati družinam in skupnostim v krizah. Mednarodna skupnost kot celota mora storiti več.
Moja »Agenda za človečnost« je bila spisana pred vrhom in je predstavila pet področij kolektivnih ukrepov: preprečevati in končati spopade; spoštovati humanitarno pravo; nikogar ne pustiti zadaj; delati drugače in naslavljati potrebe; ter vlagati v človeštvo. Na vrhu smo zbrali skoraj 3.000 individualnih in kolektivnih zavez, ki podpirajo teh pet področij, vključno z mnogimi zavezami držav, ki so jih prizadele krize.
»Veliki dogovor« med 30 največjimi donatorji in humanitarnimi organizacijami bo zmanjšal stroške upravljanja, zagotovil bolj prožno financiranje in dal žrtvam kriz močnejši glas pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja.
Nova Listina za spremembe (Charter4Change) zavezuje 27 mednarodnih nevladnih organizacij, da preusmerijo petino financiranja v nacionalne organizacije, kar je odgovor na glasne pozive po povečanju lokalnih ukrepov in financiranja.
Skupina finančnih ministrov iz 20 držav, ki so najbolj ranljive za posledice podnebnih sprememb (The Vulnerable Twenty Group – V20), je vzpostavila Partnerstvo za globalno pripravljenost. Slednje bo pomagalo državam, ki jih najbolj ogrožajo krize, da so pripravljene na nove šoke.
Donatorji so obljubili novo financiranje pobud za zaščito žensk in deklet pred nasiljem na podlagi spola. Hkrati bodo zagotovili, da bodo milijoni otrok v kriznih žariščih lahko nadaljevali s šolanjem, kar je eden od največjih izzivov beguncev in razseljenih ljudi po svetu.
Vrh so zaznamovale tudi pomembne zaveze za premostitev vrzeli med humanitarnimi in razvojnimi prizadevanji. Končni cilj je ustvariti nov način sodelovanja, ki bo zmanjšal potrebe, okrepil upravljanje tveganj in stremel k postavljanju skupnih dolgoročnih ciljev za ukrepe.
Okrog 80 odstotkov humanitarnih sredstev se porabi za blaženje posledic konfliktov. Iz tega razloga je bilo še posebej pomembno, da se je vseh 173 prisotnih predstavnikov vlad zavezalo h krepitvi vlaganj v preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru, iskanje boljših rešitev za begunce in notranje razseljene osebe ter v konkretne ukrepe za upoštevanje humanitarnega prava.
Sedaj moramo te zaveze udejanjiti. Še letos bom poročal Generalni skupščini Združenih narodov in predlagal načine, kako jih udejanjiti. Dobra priložnost, da ohranimo zagon in gradimo na dosežkih humanitarnega vrha, bo letošnje srečanje na visoki ravni o velikih premikih beguncev in migrantov, ki bo potekalo 19. septembra v New Yorku.
Organizacije civilne družbe so bile v Istanbulu dinamična sila. Zato jih sedaj pozivam, da imajo aktivno vlogo pri spremljanju izpolnjevanja zavez s strani držav članic Združenih narodov.
Svetovni humanitarni vrh ni bil končna točka, ampak prelomnica. Združeni narodi se bodo zavzemali za ohranjanje zagona, ki bo podlaga za dobro sodelovanje s svetovnimi voditelji, vključno s tistimi, ki jih na vrhu ni bilo. Povezovali se bomo tudi z drugimi deležniki in tako pomagali najbolj ranljivim ljudem na svetu.
(Objavljeno v Večeru 21. 7. 2016)
