Egiptovski predsednik Abdel Fatah Al-Sisi je 6. avgust razglasil za državni praznik, da je lahko celoten Egipt v neposrednem televizijskem prenosu spremljal veličastno odprtje »novega« Sueškega prekopa.
Dogodek je bil nabit s patriotskimi čustvi, Al-Sisi je zaključeni projekt vzneseno označil za egiptovsko darilo svetu in dodal: »Egipt nikoli ne bo nacija enega projekta. Novi prekop je le prvi v vrsti nacionalnih projektov.« Njegov govor so pozdravile večkratne stoječe ovacije. Proslave v Ismailiji se je poleg domačih uglednih gostov, udeležilo tudi 20 državnih voditeljev iz arabskega, afriškega in evropskega prostora, med njimi ruski premier Dmitrij Medvedjev, francoski predsednik Francois Hollande in grški premier Aleksis Cipras.
Sueški prekop je zelo pomemben za današnje gospodarstvo, saj pot iz Evrope do Azije, prek katere gre letno sedem odstotkov vse svetovne pomorske trgovine, zmanjša skoraj za polovico, to pa pomeni cenejšo pot. Gradnja novega prekopa je stala okoli osem milijard evrov, zanimivo pa je, da so jo večinoma financirali Egipčani sami prek nakupa naložbenih certifikatov z 12 odstotno obrestno mero.
Projekt novega Sueškega prekopa je obsegal izkop in izgradnjo 37 kilometrov nove, vzporedne vodne poti, kjer je po novem omogočen promet v obe smeri ter 35 kilometrov poglabljanja in razširitve obstoječega kanala. Gradbena dela za dokončanje novega dela Sueškega prekopa naj bi bila po urniku končana v 36 mesecih, toda Al-Sisi je skrajšal rok za dokončanje projekta na slabo leto, dela pa so potekala pod budnim nadzorom vojske, kjer je več kot 43.000 delavcev izkopalo več kot 260 milijonov kubičnih metrov suhega materiala.
Z nadgradnjo Sueškega prekopa v dolžini 72 kilometrov se bo čakalna doba za prehod kanala za ladje skrajšala z 18 na 11 ur. V uradnem sporočilu egiptovskih oblasti so zapisali, da bodo do leta 2023 prepustnost prekopa dvignili na 97 ladij na dan, medtem ko danes prekop prepluje 49 ladij na dan. Egipt si od nadgradnje obeta tudi več kot dvakratno povečanje prihodkov, ki jih ocenjujejo na 12 milijard evrov. Sicer so davščine in pristojbine za preplutje prekopa ključni prihodek egiptovske države.
Egipt je v ta projekt položil velike upe, z njim želi spodbuditi relativno poslabšanje gospodarstva v zadnjih štirih letih. Vendar nekateri domači strokovnjaki svarijo pred pretiranim optimizmom glede pričakovane ekonomske uspešnosti novega projekta. Ekonomist Ahmed Kamaly z Ameriške univerze v Kairu izpostavi nekaj dejavnikov, ki lahko vplivajo na ekonomsko uspešnost investicije kot so cene goriv in izpostavi ocene, da se v mednarodnem trgovanju v prihodnje pričakuje le skromno rast , in sicer okoli 3,3 %, spomni tudi, da je bil projekt narejen brez študije o gospodarski izvedljivosti. Prav tako poudari hudo konkurenco med Sueškim prekopom in 77,1 kilometrskim Panamskim prekopom, ko je za slednjega napovedana nova širitev.
Bassant Fahmy, profesorica na Fakulteti za ekonomijo in politične študije pri kairški univerzi izpostavi, da je bil namen projekta združiti Egipčane okoli nacionalnega projekta. Poudari, da ne gre le za ekonomsko upravičenost investicije, saj se globalna trgovina giblje v neznanih vodah, kar bo po njenem mnenju neizogibno vplivalo na prihodke prekopa. Dodala je še, da je bil izpeljani novi Sueški prekop pod Al- Sisijem projekt, ki je bil na mizi že v obdobju odstavljenega predsednika Hosnija Mubaraka in nekdanjega predsenika Mohameda Morsija, vendar je bil preložen zaradi varnostnih zadržkov in pomanjkanja finančnih sredstev.
Medhat Nafei, profesor ekonomije na Ameriški univerzi v Kairu dodaja, da je implementacija tega projekta le v enem letu, namesto predvidenih treh in pod nadzorom vojske poteza dobre volje, ki tlakuje pot privlačnim tujim investicijam z zavezo, da Egiptovska država zna poskrbeti za varnost in doseči disciplino.
Skok v zgodovino Sueškega prekopa je poln gospodarskih in političnih prelomnic, pa tudi nemirov. Nedvomno poteza egiptovskih oblasti, da ga finančno realizira le z domačimi investicijami, in šele njegov nadaljnji razvoj odpre tujim investitorjem, kaže na izogib zgodovinsko izkazanemu apetitu nekaterih sil v tej regiji.
Vir: Muhammad Ghamrawy za Business Today Egypt