V Atriju ZRC SAZU so se na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve in Evro-sredozemske univerze (EMUNI) zbrali študenti, mladi podjetniki, novinarji in predstavniki mladinskih organizacij iz Evrope in Južnega Sredozemlja. Spregovorili so o družbenem izzivu, da se ob trenutni pereči sredozemski agendi – brezposelnosti, konfliktih, migracijah, radikalizaciji – mladih ne zaznamuje kot dela problema, ampak se jih v razpravo vključi kot del rešitve.
Dogodek sta otvorila generalna direktorica za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo Sabina R. Stadler in predsednik EMUNI prof. dr. Abdelhamid El-Zoheiry. Poudarila sta pomen družbenega dialoga z mladimi in ne zgolj o mladih. Pozvala sta tudi k spodbujanju dialoga med mladimi z obeh bregov Sredozemlja v luči boljšega medkulturnega razumevanja in iskanja rešitev za skupne izzive. Generalna direktorica Stadler je izpostavila pobudo Pozitivne agende za mlade, ki jo je Slovenija uspešno razvila in implementirala na Zahodnem Balkanu in ki jo želi sedaj razširiti na celotno Sredozemlje, iz katerega izhaja večina trenutno največjih izzivov. Ob tem je izpostavila pomemben prispevek EMUNI k opolnomočenju mladih in pomen novega podiplomskega programa o podjetništvu in inovacijah v Sredozemlju.
Osrednja gostja panela “Mladi – ustvarjalci prihodnosti?” je bila egipčanska novinarka Heba Afify, ena vodilnih glasov mlade generacije v Egiptu in soustanoviteljica časopisa Mada Masr, pogumnega novinarskega in družbenega projekta, ki je vzklil leta 2013 na vrhuncu egipčanskih protestov in polarizacije. S publiko so razpravljali tudi mlad maroški podjetnik Mehdi Nassih, aktivistka in trenerka na področju mladine Tea Jarc in član civilnih pobud Tilen Tomazin.
Razprava se je osredotočila na možnosti okrepljenega in bolje strukturiranega dialoga med mladimi in ostalimi družbenimi akterji ter oblikovala priporočila za pozitivno agendo za mlade. Med slednjimi so panelisti izpostavili predvsem potrebo po dostojnih delovnih mestih za mlade in spodbujanju podjetništva med njimi, po večji vključenost mladih v politični dialog, okrepljeni družbeni vzgoji v šolskih učnih načrtih in večji podpori mladinskim organizacijam. Vključenosti mladih na retorični ravni mora slediti njihova dejanska vključitev v družbeni prostor, ki jim zagotavlja svobodo in podporo za razvoj lastnih pobud. Evropske vrednote – povezovanje, mobilnost, medkulturni dialog – naj zavzamejo osrednji prostor tudi v aktualni migracijski razpravi.
Dogodek se je zaključil s sprejemom za mlade, prisotne iz Egipta, Maroka, Tunizije, Alžirije, Palestine in Slovenije, ki ga je pospremil Trio Nur z orientalsko obarvanim glasbenim repertoarjem.
Vir: MZZ
