David Nabarro, posebni svetovalec generalnega sekretarja OZN za Agendo 2030 za trajnostni razvoj in podnebne spremembe

Pred letom dni je 193 voditeljev držav sprejelo načrt za odpravo revščine ter preprečevanje podnebnih sprememb in nepravičnosti. Oblikovali so načrt za prihodnost sveta in vseh nas. Govora je o Agendi 2030 za trajnostni razvoj, ki ponuja boljšo prihodnost za milijarde ljudi po svetu in naš planet kot celoto.

Do leta 2030 moramo uresničiti 17 ciljev trajnostnega razvoja, kar je najbolj ambiciozen načrt v zgodovini mednarodne skupnosti. Če bodo ljudje v središču vseh ukrepov, se bo ohranjalo zagon vseh deležnikov in bo prevladovalo partnerstvo, sem prepričan, da bomo v naslednjih štirinajstih letih uspešni.

Optimističen sem že zaradi same narave ciljev trajnostnega razvoja, ki jim pravimo tudi globalni cilji. Slednji temeljijo na štirih močnih načelih. Prvič; so med seboj povezani in nedeljivi, pri čemer povezujejo razvoj, človekove pravice, mir in varnost. Drugič; so univerzalni. Upoštevajo vsakogar. Tretjič; uresničiti jih je potrebno prek vključujočega sodelovanja celotne družbe. Četrtič; nikogar ne smemo pustiti zadaj. Globalni cilji so ustvarili skupen imenovalec za dobrobit prihodnjih generacij in planeta. Iz tega razloga smo že doživeli hiter, močan in celo nujen premik vseh sektorjev v smeri bolj trajnostnih praks in politik.

Leto dni od sprejetja ciljev trajnostnega razvoja je več kot 50 vlad te cilje postavilo v ospredje svojih politik in ukrepov. Podobno so storila tudi številna podjetja, znanstveniki in organizacije civilne družbe. Hkrati so omenjeni akterji povečali naložbe v zbiranje in analizo podatkov, ki usmerjajo bodoče odločitve in zagotavljajo, da nikogar ne pustimo zadaj.

Na lokalni ravni na stotine mest in občin sprejema svoje načrte, kako doseči globalne cilje. Hkrati je na tisoče organizacij iz različnih sektorjev družbe pospešilo ukrepe v okviru uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja.

Vsi ti ukrepi prispevajo k omejevanju podnebnih sprememb, krepijo enakost med spoloma, blažijo posledice naravnih nesreč, rešujejo izzive množičnih migracij in zmanjšujejo neenakost.

Julija letos je Združenim narodom (ZN) 22 vlad predstavilo svoje načrte na področju globalnih ciljev. Pokazale so, kako so cilje trajnostnega razvoja postavile v ospredje nacionalnega razvoja. Te vlade pomagajo zagotoviti, da so ukrepi usklajeni, dosegamo sinergije in so finančna sredstva uporabljena čim bolj učinkovito. To pravzaprav pomeni, da je razvojno sodelovanje usklajeno z globalnimi cilji.

Udejanjanje pariškega sporazuma o podnebnih spremembah se prav tako pospešuje. Do sedaj je sporazum ratificiralo 27 držav, vključno z največjima svetovnima onesnaževalcema iz vidika toplogrednih plinov, kar sta Kitajska in Združene države Amerike.

Tudi drugi sektorji sledijo razvoju dogodkov. Prišlo je do opazne spremembe v poslovanju zasebnega sektorja, ki daje večji poudarek na socialne, ekonomske in okoljske razsežnosti razvoja. Tudi ZN dajejo večji poudarek na usklajene politike, pri čemer so v ospredju aktivnosti povezovanja različnih deležnikov ter usklajevanje njihovih ukrepov. Osnovni cilje je še bolj učinkovito in uspešno sodelovanje med partnerji.

Do sedaj smo opravili veliko delo in dosegli pomemben napredek.

Kljub temu nas čaka še veliko dela, da bomo globalne cilje uspeli uresničiti. Slednji zajemajo specifične podcilje, ki naslavljajo izzive našega planeta in ljudi po svetu.

Kako naj ostanemo na tej poti in udejanjimo trajnostno prihodnost?

Najbolj pomemben akter so ljudje po svetu. Javna podpora in pritisk javnosti bosta ključna pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Moj cilj je, da se do konca leta 2017 o globalnih ciljih osvesti 2 milijardi ljudi in da jih od teh milijon postane aktivistov. Slednji bodo agenti sprememb, ki bodo pritiskali na nosilce odločanja in od njih terjali odgovornost za obljube, ki so jih podali. Vsi stremimo k bolj trajnostnem svetu.

Še posebej pomembno vlogo imajo otroci in mladostniki kot nosilci družbenih gibanj in sprememb. Hkrati bodo nosilci trajnostne prihodnosti, katero bodo prenesli na prihodnje rodove.

Prva obletnica sprejetja globalnih ciljev je priložnost, da praznujemo dosedanje dosežke, naredimo še več za uresničitev teh ciljev in kar je še najbolj pomembno, da se zahvalimo vladam, zasebnemu sektorju, skupinam civilne družbe in mladih po svetu za njihov vložen trud.

Če si bodo vsi deležniki še naprej prizadevali za oblikovanje bolj trajnostnega in stabilnega sveta ter bomo temu primerno spreminjali naš način življenja, bodo cilji trajnostnega razvoja v naslednjih štirinajstih letih postali resničnost.

Konec koncev nimamo načrta B. Pravzaprav ne obstaja planet B.

(Članek je bil objavljen 21. septembra 2016 v Dnevniku.)