V maju je posebna predstavnica Združenih narodov (ZN) za spolno nasilje v konfliktih Pramila Patten odpotovala v Bangladeš, kjer se je zbralo že več kot 7.000 članov muslimanske manjšinske skupnosti z namenom prebega pred vojaškimi posegi v njihova življenja v Mjanmaru. Posebna predstavnica je še posebej zaskrbljena glede statusa rohinških žensk, ki so poročale o posilstvih s strani pripadnikov mjanmarskih oboroženih sil – veliko žensk je posledično tudi zanosilo.

»Zelo težko je določiti točno število otrok, ki so se rodili zaradi posilstev. Ministrstvo za zdravje Bangladeša je decembra poročalo o 81.000 nosečnostih, vendar pa jih je lahko zlahka tudi več, saj je v primeru Rohing govora o skupnosti, ki tradicionalno ni imela dostopa do zdravstvenih storitev. Obstaja več pričanj rohinških deklet, da večina tistih, ki zanosijo zaradi posilstva, to skriva in sploh ne išče zdravstvene pomoči oziroma oskrbe, saj je v njihovi kulturi to izredno velika stigma,« je povedala Pramila Patten. Trenutno se s to problematiko aktivno spopada UNICEF, ki se je vpel v skupnost in skuša skupaj s slednjo premostiti stereotipne predstave in stigme, ki jih ima ta do otrok, ki se rodijo zaradi posilstev.

Posilstvo je bilo nedavno tega na Mednarodnem kazenskem sodišču prepoznano kot vrsta vojnega zločina. Tudi v okolici begunskih taborov moški velikokrat niso pretirano podporni do ženskega dela prebivalstva, prav nasprotno. Ženske so tako ogromno poročale o nadlegovanju in zlorabah – moški so jih velikokrat pričakali ponoči ob prostorih sanitarij, kjer so jih nato nadlegovali in tudi spolno zlorabljali. Spregovorile so o napadih na mlada dekleta, ko gredo ta nabirati dračje za ogenj, omenjalo pa se je tudi trgovanje z belim blagom in prostitucija – v simuliranih taboriščih namreč ni zadostno poskrbljeno za varovanje; varnostna služba je prisotna zgolj do petih popoldan. Poleg vsega tega je v kampih v veliki meri prisotno tudi nasilje nad ženskami znotraj njihovih družin.

Poglavitno sporočilo, ki ga je Pramila Patten prinesla s svojega šestega srečanja z Rohingami v Bangladešu je, da mora mednarodna skupnost pričeti dotični genocid obravnavati z vso resnostjo. Storilci kaznivih dejanj morajo biti privedeni pred sodišče, kjer bo pravici zadoščeno. Begunske kampe so obiskali tudi predstavniki Varnostnega sveta ZN ter generalni sekretar ZN, kar v prebežnikih vzbuja novo upanje, saj so bili le-ti izredno zgroženi nad situacijo, zaradi česar se pričakuje, da bodo to zgroženost prevedli v dejanja.

Vir: ZN

 

Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1