Nova študija Mednarodne organizacije za delo (ILO) je pokazala, da kljub napredku na področju načinov zdravljenja oseb, okuženih z virusom HIV, ki je slednjim omogočil, da delajo, se ti na delovnem mestu še zmeraj soočajo z diskriminacijo.
S pomočjo raziskovalne ekipe, sestavljene iz državljanov in državljank 13 različnih držav, je ILO opravila raziskavo imenovano “Stigma HIV in diskriminacije na področju dela: ugotovitve ljudi, ki živijo z virusom HIV“, ki temelji na intervjujih z več kot 100.000 ljudmi okuženih z virusom.
“Žalostno je, da kljub dolgoletnemu opravljanju delovnih dolžnosti, stigma in diskriminacija še vedno obstajata,” je dejala Shauna Olney, vodja sektorja ILO, ki se ukvarja s spolom, enakostjo, raznolikostjo in aidsom. “Zgolj zdravljenje ni dovolj. Delati moramo na tem, da zmanjšamo stigmo in diskriminacijo oseb, ki živijo z virusom HIV na delovnih mestih. Imajo pravico do dela, ki jim je nihče ne sme zanikati,” je dodala.
Poročilo je bilo predstavljeno med mednarodno konferenco o aidsu “AIDS 2018”, ki poteka vsaki dve leti – gre za največjo konferenco o kakršnemkoli globalnem zdravstvenem ali razvojnem vprašanju na svetu.
Izsledki raziskave osvetljujejo številne ugotovitve; na primer, da je kar 10 od 13 držav zabeležilo 30-odstotno ali večjo stopnjo brezposelnosti oseb, ki živijo z virusom HIV, z večjim deležem med HIV-pozitivno mladino. Prav tako so ženske, ki živijo z virusom HIV, manj zaposljive od svojih moških kolegov, kar je predvsem posledica neplačanih skrbniških obveznosti in pomanjkanja neodvisnega dohodka. Poleg tega ostaja stopnja brezposelnosti najvišja med HIV pozitivnimi trans spolnimi osebami.
Skrivanje statusa HIV pozitivne osebe
Ena izmed ključnih ugotovitev je tudi, da status HIV veliko ljudi stane delovnega mesta – pogosto zaradi diskriminacije delodajalcev ali sodelavcev. “Ko je informacija o mojem statusu HIV pozitivne osebe dosegla mojega direktorja, me je ta poklical v svojo pisarno,” je v poročilu dejala anonimna oseba, ki se sooča z diskriminacijo. “Najprej mi je povedal, da delam slabo – da ne delam dovolj. Potem me je prosil, da dam odpoved, in sicer brez kakršnegakoli pojasnila – kot da bi odstopil prostovoljno.”
Kot rezultat se mnogi ljudje obotavljajo glede razkritja svojega statusa HIV pozitivne osebe delodajalcem ali celo sodelavcem. Podobno diskriminacija, povezana z virusom HIV, ostaja glavni razlog za nezmožnost napredovanja na delovnem mestu.
“To poročilo nam zmore pokazati, da imamo pred seboj še dolgo pot v naših prizadevanjih za boj proti stigmatizaciji na delovnem mestu in diskriminaciji oseb, ki živijo z virusom HIV”, je povedala Sasha Volgina, vodja programa GNP+. “Dostop do zdravstvenega varstva in dostop do zaposlitve sta neločljivo povezana in kot takšna pomembna zaveza k preprečevanju epidemije in zagotavljanju dobrega počutja vseh oseb, živečih z virusom HIV, ki pa ju ni mogoče doseči brez boja proti stigmatiziranju in diskriminaciji na delovnem mestu.”
Vir: ZN
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.