Ogorčenje nad tako imenovanimi panamskimi dokumenti je našo pozornost ponovno usmerilo na tokove globalnega finančnega sistema.
Pri vsem skupaj ni bistveno vprašanje ali tisti, ki so v dokumentih navedeni, kršijo zakon, ampak, ali v našem odprtem morju finančnega sistema res obstaja toliko podvodnih jam, v katere se lahko skrije velike zaklade, nihče pa ne more preveriti njihov izvor.
Nekaj tega denarja nedvomno prihaja iz nezakonitih virov. Čeprav je poročilo Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) o ocenjenih nezakonitih finančnih tokovih staro že pet let, je zgovoren podatek, da se na letni ravni s pranjem denarja iz kaznivih dejanj obrne okoli 1,5 bilijona ameriških dolarjev. To je verjetno konzervativna ocena.
Problematičen ni le nezakonito pridobljen denar, ki se preliva po naših finančnih sistemih, ampak tudi korupcija, ki niža zaupanje v finančne sisteme in maje kredibilnost vlad. Korupcija je endemičen zločin, ki povzroči neizmerno škodo naši družbi, še posebej pa najbolj ranljivim.
Denar, brez katerega ostanejo vlade, lahko pomeni izostanek gradnje šol in bolnišnic ter nujno potrebne infrastrukture, kot so ceste in mostovi.
Odpraviti moramo lažno prepričanje, da je korupcija kriminal brez žrtev. Žrtev je ogromno. Med njimi je na milijone ranljivih žensk, otrok in moških. Ljudje najbolj trpijo takrat, ko korupcija pobere sredstva za nujne javne storitve.
Korupcija je moderen dokaz stare rime iz otroškega vrtca: ”v pomanjkanju žeblja”. V pesmi je pomanjkanje žeblja pripeljalo do neizogibne izgube kraljestva. Korupcija ima isto grozljivo logiko.
Kljub temu ni moč korupcijo meriti po izgubljenih kraljestvih, izgubljenih življenjih ali nepopravljivo oškodovanih skupnostih, ampak v generacijah zamujenih priložnosti in upov, ki niso padla na plodna tla.
Sposobnost korupcije, da ogroža družbo in ovira razvoj, je posebej prepoznana v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, in sicer v okviru 16. cilja, ki zahteva znatno zmanjšanje ravni korupcije in podkupovanja.
K sreči se kažejo nekateri znaki, da se premikamo v pravo smer. En znak je zgodovinska konvencija Združenih narodov (ZN) proti korupciji.
Omenjena konvencija je edini univerzalni, pravni in protikorupcijski instrument z inovativnimi protikorupcijskimi standardi, ki so uporabni tako za javni kot zasebni sektor. Konvencija spreminja odnos do korupcije in življenja množic.
Pri izvajanju konvencije je bistvenega pomena vključitev zasebnega sektorja. Vlade težko prevzamejo nase celotno breme preprečevanja korupcije. Tesno sodelovanje je nujno.
Na srečo prevladuje občutek, da se zasebni sektor premika v isto smer. Podjetja se vedno bolj zavedajo, da je boj proti korupciji zagotovilo uspeha za vse partnerje. Gospodarstvo uspeva, kjer so zakoni jasno opredeljeni in se izvajajo pravično.
V tem pogledu predlagam štiri ključne ukrepe.
Prvič; države morajo ustvariti zakone, ki dajejo konvenciji ZN proti korupciji zobe na lokalni ravni.
Drugič; institucije pravosodja morajo dobiti pooblastila in neodvisnost pri preiskavah, pregonu in razsojanju kaznivih dejanj korupcije.
Tretjič; sodelovanje mora biti temelj vsega, kar počnemo.
Četrtič; okrepiti moramo mehanizme za izterjavo sredstev, s katerimi učinkovito prepoznamo, ovrednotimo in povrnemo premoženjske koristi, ki so bile pridobljene s kaznivimi dejanji.
Stremeti moramo k temu, da nobena sredstva, ki so bila ukradena iz katere koli države v razvoju, ne smejo končati v tuji banki ali davčni oazi. Prav vse je potrebno vrniti.
To nam ne bo uspelo samostojno. Zasebni sektor lahko podpre naša prizadevanja. Njegova vloga je, da še naprej krepi načelo enakih pogojev in ga ob podpori zakonskih določil udejanja v praksi.
Pri tem lahko pomaga konvencija ZN proti korupciji. Njena edinstvena prodajna prednost je njen doseg in globalna verodostojnost.
Še ne dolgo nazaj so ljudje sprejemali korupcijo in podkupovanje kot del vsakdana. Sedaj oboje zavračajo. Kljub temu se še nismo povsem ”udomačili”, zato se lahko hitro vrnemo v stare čase, če dopustimo, da nam stvari uidejo iz rok.
Združeni narodi si prizadevajo graditi boljše življenje z več enakosti, med tem ko podjetja iščejo integriteto, odgovornost in preglednost.
Združimo naša prizadevanja in zagotovimo pravične trge v pravičnih družbah.
(Objavljeno v Večeru 2. junija 2016)