“Če želijo ostati pri nas, se morajo kulturno integrirati, ne glede na njihov status. Lahko so begunci, ekonomski migranti, lahko so prišli sem, ker so se zaljubili ali pa iz čisto tretjega vzroka,” je dejal sociolog Sašo Gazdić. Danes zaznamujemo svetovni dan beguncev.
Množične migracije ljudi na planetu Zemlja so in bodo v 21. stoletju ostale stalnica, ker niso odvisne zgolj od političnih sporov in vojn, ampak gre tudi za podnebne begunce, ki bežijo pred sušo. “Slovenija ne bo mogla obrniti gibanj migracij in podnebnih sprememb, lahko pa sodelujemo v vseh mednarodnih politikah, ki bodisi geopolitično bodisi okoljsko prispevajo k rešitvam vprašanja migracij v prihodnje, in se hkrati prilagajamo migracijskim gibanjem ter kreiramo ustrezne politike,”je za MMC ob 18. svetovnem dnevu beguncev ob robu posveta v sklopu projekta Med nami in z nami pojasnil sociolog Sašo Gazdić, vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo.
Vodja sektorja za sprejem in oskrbo v okviru Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj pa je za MMC ob robu posveta dejala, da se pri njih znajdejo prosilci za mednarodno zaščito, potem ko policistom izrečejo takšno prošnjo. Najprej so nastanjeni v sprejemni dom, kjer oddajo prošnjo, opravi se preventivni zdravstveni pregled, oseba je informirana glede pravic in dolžnosti v Sloveniji, nato pa jo nastanijo. Bodisi v azilni dom na Viču, kjer nameščajo vse kategorije, ali v Logatcu, kjer so nastanjene ranljivejše skupine, kot so družine z majhnimi otroki, ali pa na Kotnikovo ulico v Ljubljani, kamor nastanjajo samske moške. V azilnem domu nato čakajo na rešitev prošnje.
Stiske, s katerimi se spoprijemajo prebežniki, ki jih sprejmejo, so različne. “So zelo utrujeni, ker hodijo peš, pogosto pridejo čisto premočeni, ker prehajajo reko Kolpo, potem pa so tu še različne psihološke težave. Nekateri imajo hude stiske, ker jih doma čaka družina in so šli sami na pot, pojavlja se posttravmatski sindrom, še posebej pri beguncih z vojnih območij,” je naštela in dodala, da je vedno na voljo psihiater.
Maroko, Alžirija in Pakistan
Kdo so trenutno prebežniki, ki se znajdejo pri nas? “Trenutno gre večinoma za državljane Maroka, Alžirije in Pakistana, mlajše moške, stare od 25 do 40 let. To so ljudje, ki so svojo državo zapustili iz najrazličnejših razlogov. Z njimi težav nimamo, seveda pa veliko delamo z njimi. Najprej jih poskušamo vključiti v tečaj slovenskega jezika,” je odgovorila vodja azilnih domov in dodala, da jim natančno pojasnijo, kaj vse je potrebno za uspešno integracijo, če želijo nekoč samostojno zaživeti v slovenski družbi. “Pripravljamo jih tudi na to, da bo odločitev na prošnjo lahko negativna, saj so nekateri zelo razočarani,” je dodala.
Velika večina sicer v Sloveniji sploh ne želi ostati, saj si želijo drugam. “Veliko jih že pri oddaji prošnje za mednarodno zaščito takoj pove, da si želijo v Francijo ali na Švedsko, razlogi pa so preprosti, večinoma gre za to, da imajo tam že sorodnike ali prijatelje,” je pojasnila in dodala, da nikoli ne omenjajo, da je tam pač socialna pomoč višja ipd. “V Sloveniji še nimamo takšne enklave, bodisi afganistanske, somalske ali pakistanske itd. skupnosti,” je nadaljevala.
Več kot 80 odstotkov prosilcev “odide”
Velika večina prosilcev za mednarodno zaščito sredi postopka “odide” iz Slovenije. Takšnih je bilo letos po besedah Štrukljeve kar od 80 do 90 odstotkov. “Azilni dom ni zapor, velja podoben sistem kot v dijaškem domu. Na recepciji se sicer vedno identificirajo, tako da v vsakem trenutku vemo, kdo je v azilnem domu. A lahko prosto odidejo ven, po nakupih, na ogled kakšne predstave v mesto in se potem enostavno nikoli več ne vrnejo,” je pojasnila.
Drnovšek je Slovenijo usmeril na nordijsko pot
“Majhne države imajo lahko več moči, če imajo verodostojno držo na področju človekovih pravic, kamor spada tudi nasprotovanje vojnam, kar si večje države težje privoščijo, od ZDA verjetno težko pričakujemo, da se bodo obrnile v nekakšen popolni pacifizem,” je Gazdić nakazal, kako bi si Slovenija lahko na parketu mednarodne politike izborila večjo težo in pomen. “Nordijske države ugled mirovnega posrednika znajo uveljaviti, tudi nekdanjemu predsedniku Janezu Drnovšku si je v svetu že uspelo ustvariti takšen ugled, kar je Sloveniji dajalo takšen status, a smo ga potem hitro izgubili,” je poudaril.
Vir: RTV Slovenija