Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF) v svojem poročilu “Očistimo zrak za otroke” (Clear the air for Children), ki je izšel v mesecu oktobru 2016 ugotavlja, da vsako leto umre okoli 600.000 otrok do starosti 5 let zaradi onesnaženega zraka.

Anthony Lake, izvršni direktor UNICEF, je ob izidu poročila povedal, da »škodljive snovi ne škodujejo le razvoju pljuč otroka – polutanti lahko dejansko prehajajo skozi krvno-možgansko pregrado in trajno poškodujejo otrokove možgane v razvoju – in s tem njegovo prihodnost.« Dodal je še, da si nobena družba ne sme privoščiti ignoriranja onesnaževanja.

Okoli 300 milijonov otrok na svetu živi na območjih, kjer je zrak hudo onesnažen – tudi več kot šestkrat od predpisanih mednarodnih standardov. Onesnaženje lahko povzroči akutno poslabšanje zdravstvenega stanja, vključujoč možganske poškodbe.

Ugotovitve je UNICEF posredoval javnosti v obliki poročila le teden dni pred 22 konferenco držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Marakešu (Maroko) in katere osrednja tema bodo nujni ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja.

S pomočjo satelitske slike poročilo prikaže, da 2 milijardi otrok živi na območjih, kjer onesnaženje zraka, povzročeno z emisijami izpušnih plinov, uporabe fosilnih goriv, prahu ter sežiganja odpadkov, presega minimalne smernice za kakovost zraka, ki jih je predpisala Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Najbolj ogroženo regijo predstavlja južna Azija, kjer okoli 620 milijonov otrok živi na omenjenih območjih. Sledi Afrika s 520 milijoni otrok, nato vzhodna Azija in pacifiška regija s 450 milijoni otrok.

Otroci so bolj dovzetni za negativne učinke zunanjega in notranjega onesnaženega zraka kot odrasli, saj so njihova pljuča, možgani in imunski sistem še v stanju razvoja in je njihov respiratorni trak bolj prepusten. Prav tako otroci dihajo hitreje kot odrasli, zato absorbirajo več onesnaženega zraka glede na njihovo težo v primerjavi z odraslimi. Najbolj ogroženi in dovzetni za bolezni so tisti, ki so nagnjeni k slabšemu zdravju ter imajo oviran dostop do zdravstvenega sistema in pomoči.

V poročilu UNICEF poudarja tudi notranje onesnaževanje, do katerega prihaja ob uporabi goriv kot je premog in les za kuhanje ter ogrevanje, slednjemu so izpostavljeni predvsem tisti z nizkim dohodkom, ki živijo na podeželju.

Skupaj sta zunanje in notranje onesnaževanja zraka direktno povezani z boleznimi otrok, kot so pljučnica in druge bolezni dihal, ki so odgovorne za vsako deseto smrt otrok do petega leta starosti. Navedeni podatek predstavlja enega izmed najbolj pogostih nevarnosti za otrokovo zdravje.

UNICEF svetovne voditelje poziva, ki se bodo udeležili konference, k štirim nujnim korakom za izboljšanje zaščite otrok pred onesnaženim zrakom. Ti so zmanjšanje onesnaževanja do ravni, ki jo je predpisal WHO, povečanje dostopa zdravstvene oskrbe za otroke, zmanjšanje izpostavljenosti otrok virom onesnaževanja, kot je odmik tovarn od šol in igrišč, ter nadzorovanje onesnaževanja.

Vir: ZN in UNICEF