V torek, 8. novembra, bodo v Združenih državah Amerike (ZDA) potekale 58. predsedniške volitve, na katerih bo svoj glas oddalo do sedaj registriranih 146,3 milijona volivcev. Odločali bodo o prihodnosti ameriškega naroda.
Volilna pravica v ZDA je odvzeta okoli 6 milijonom Američanom, ki prestajajo kazen v zaporu, so obsojeni na pogojno kazen, pogojni izpust ali so svojo kazen že odslužili.
Podlago za odvzem volilne pravice predstavlja 14. člen ustave ZDA, ki prepušča svobodno odločanje zveznim državam z obsojenimi zločinci in njihovo pravico do oddaje volilnega glasu.
Zvezni državi Maine in Vermont sta edini, ki ne omejujeta volilne pravice. Štirinajst zveznih držav dovoljuje volilno pravico tistim, ki preživljajo pogojno kazen ali pogojni izpust. Večina zveznih držav dopušča volilno pravico kaznjencem, ki so že prestali svojo kazen, še vedno pa kar dvanajst zveznih držav trajno odvzame volilno pravico tudi tistim, ki so kazen že odslužili in so danes na prostosti.
Več kot polovica ljudi, ki jim je bila odvzeta volilna pravica, je svojo kazen že odslužila.
Florida je zvezna država z najvišjim številom ljudi, katerim je bila omenjena pravica odvzeta, kar pomeni 1,5 milijona ljudi.
Od leta 1980 se je število zapornikov v ZDA drastično povečalo, in sicer iz 350.000 na 1,5 milijona leta 2008. Omenjen porast zapornikov je povzročil tudi porast števila zaporov, ki niso javni oziroma državni, temveč privatni. Med leti 1999 in 2010 se je uporaba privatnih kaznilnic povečala za kar 40%.
Čeprav število ljudi, ki jim je bila pravica do glasovanja odvzeta, narašča, omenjena problematika ni pritegnila veliko pozornosti med predsedniško tekmo, saj je problematika rešljiva le na ravni posamezne zvezne države.
Demokratska kandidatka Hillary Clinton se zavzema za reformo, ki bi dopustila možnost glasovanja večjemu številu obsojenih Američanov. Republikanski kandidat Donald Trump ideji ni naklonjen.
Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah v svojem 25. členu govori, da nobenemu državljanu na podlagi kakršnekoli diskriminacije ne sme biti omejena ali odvzeta pravica ter možnost o odločanju pri upravljanju javnih zadev neposredno ali posredno preko predstavnikov, voliti ali biti voljen ter biti sprejet v javne službe svoje države. ZDA so omenjeni pakt podpisale in ratificirale leta 1992, vendar s številnimi pridržki in dogovori, ki ameriškim državljanom onemogočajo zasebne tožbe na podlagi pakta. Tako številni kritiki opozarjajo na izigravanje mednarodne pogodbe in s tem mednarodnega prava ter skupnosti predvsem na področju človekovih pravic.
Viri: Al Jazeera, Statistic Brain in Fair Vote