Pri Združenih narodih (ZN) so izdali drugo letno poročilo o ciljih trajnostnega razvoja, ki skozi prizmo statistike daje pregled dosedanjih prizadevanj na področju udejanjanja ciljev trajnostnega razvoja, izpostavlja področja napredka in področja, na katerih bo treba sprejeti več ukrepov, če naj Agenda 2030 sledi obljubi, da nihče ne bo ostal zadaj. Že v predgovoru k poročilu je generalni sekretar ZN Guterres zapisal, da je stopnja napredka na mnogih področjih precej počasnejša kot je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev do leta 2030.

Izkoreninjenje revščine je v jedru prizadevanj trajnostnega razvoja. Statistika kaže, da največ skrajno revnih naštejemo med kmetovalci v vse bolj krhkih okoljih, ki jih ogrožajo gospodarska nestabilnost in naravne nesreče. Poročilo kaže tudi, da je konflikt postal nepremostljiva ovira za izkoreninjenje revščine. Vojne, nasilje in številne vidne in manj vidne oblike preganjanja po svetu so le v preteklem letu v razseljevanje pahnile kar 65,6 milijona ljudi, kar je absoluten rekord, zabeležen v preteklih desetletjih. Od teh 22, 5 milijona ljudi štejemo kot begunce, 40,3 kot notranje razseljene osebe in 2,8 milijona ljudi kot prosilce za azil.

V želji po zmanjšanju neenakost med spoloma, poročilo ugotavlja, da se ženske še vedno soočajo s precejšnjimi strukturnimi ovirami, tako pri begu iz revščine kot pri realizaciji svojega potenciala. Pri tem ne gre le za najstnice, ki jih tradicionalni vzorci v nekaterih kulturah silijo v zgodnje poroke, gre tudi za ženske v evropskih državah, tako je npr. med starejšimi ljudmi revnih bistveno več žensk kot moških. Še vedno ženske ostajajo podreprezentirane v odločevalskih telesih, kar pomeni, da o njihovem mestu v družbi še vedno pretežno odločajo moški.

Tudi na področju okolja težko govorimo o napredku. V oceanih še vedno polovimo za tretjino preveč morskega življa, hitrost zakisljevanje oceana je alarmantna, kar številni strokovnjaki povezujejo z dvigom temperature na svetovni ravni.

Upanje je v poročilu zaznati z naložbami v infrastrukturo in tehnologijo, ki naj bi revnim omogočila izboljšanje produktivnosti in s tem povečanje dodane vrednosti njihove dejavnosti.

Nenazadnje se pisci poročila soočajo z izzivom dostopnih, zanesljivih, pravočasnih in razčlenjenih podatkov, ki so osnova spremljanja zastavljenih 17 ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Pomanjkanje ustreznih in razčlenjenih podatkov namreč prikrajša prav najbolj ranljive skupine – otroke, mlade, starejše, invalide, domorodna ljudstva, priseljence in begunce –  saj pomanjkanje izčrpnih podatkov otežkoča delo strokovnjakom in odločevalcem, da bi natančno dokumentirali diskriminacijo različnih skupin.

Povezava na poročilo se nahaja tukaj.

Vir: ZN