Ustanovna listina Združenih narodov ni samo ustanovni dokument Združenih narodov (ZN) kot organizacije. Gre za večstranski pravni manifest, ki vključuje sklop osnovnih načel in norm, katerih cilj je zagotoviti mir, svobodo, razvoj, enakost in človekove pravice po vsem svetu. Ta načela in norme odražajo skupne vrednote, navedene v preambuli in v imenu ”ljudstev Združenih narodov”. Ustanovna listina ZN je kot taka najbolj inovativna večstranska pogodba, ki je sklenjena med državami članicami. Danes gre za univerzalni dokument, kateremu so se vse države slovesno zavezale, da ga bodo spoštovale v svojih mednarodnih odnosih.

Leta 1945, ko so države v obdobju tridesetih let izšle iz dveh svetovnih vojn, so morale države članice, ki so sodelovale na konferenci v San Franciscu in so sprejele Ustanovno listino ZN, temeljito premisliti, kako naprej. Za mednarodne odnose so izbrale pravno državo. To je bil edini način, da so prihajajoče generacije rešile grozot vojne. Ta izbira je bila tudi posledica evolucije človeške civilizacije. Izhaja iz spoznanja, da stari sistem, v katerem je bila vojna dopustna, ni bil le barbarski in brutalen, ampak nepravičen.

Posledično je bila v Ustanovni listini ZN potrjena obveznost reševanja mednarodnih sporov z miroljubnimi sredstvi, skupaj s prepovedjo uporabe sile v mednarodnih odnosih. Naloga Meddržavnega sodišča, ki mu trenutno predseduje Abdulqawi Ahmed Yusuf, je reševanje meddržavnih sporov na miren način in v skladu z mednarodnim pravom. Sodišče je to doslej storilo že več kot sto petdesetkrat.

Izbira pravne države je prvič v zgodovini večstranskih odnosov vključevala tudi odločitev, da se ”znova potrdi vera v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeka, v enake pravice moških in žensk, za velike in majhne narode”. To odločenost dolgujemo Splošni deklaraciji človekovih pravic, kot tudi še dvema pogodbama.

Za več kot polovico človeštva, ki je leta 1945 še vedno trpelo pod nadvlado tujcev in kolonizacijo, je bilo priznavanje načela enakih pravic in samoodločbe ljudstev iz Ustanovne listine ZN zelo pomembno. Slednje je končno privedlo do njihove svobode in neodvisnosti. Univerzalnost sistema, ki temelji na Ustanovni listini ZN, in mednarodnega prava ne bi bila uresničena brez razglasitve pravice vseh ljudstev do enakosti in samoodločbe. Članstvo v Združenih narodih se je iz 51 držav členic iz San Francisca povečalo na današnjih 193, večinoma zaradi uporabe pravice narodov do samoodločbe.

V zadnjih 75 letih so zgoraj omenjene temeljne norme skupaj z drugimi, zajetimi v Ustanovni listini ZN, spodbujale mir, napredek, varstvo človekovih pravic, emancipacijo narodov in večstransko sodelovanje po vsem svetu. Postavljen je bil pravni okvir, na katerem temelji večstranski sistem pravil, ki državam in posameznikom omogoča sodelovanje pri čezmejnih dejavnostih na najrazličnejših področjih; od letalstva do ladijskega prometa, od telekomunikacij do trgovine, od finančnih transakcij do naložb ter od zdravja in varstva okolja do izobraževanja in kulture.

Zato bi lahko rekli, da sta sprejetje Ustanovne listine ZN v San Franciscu in njeno izvajanje s strani organov Združenih narodov človeštvu odprla številne ter široke vidike sodelovanja v skupno dobro, da se izognemo oboroženim spopadom in delamo za napredek, ki temelji na enakosti in človekovem dostojanstvu. Veliko je že bilo doseženega, vendar je treba storiti še veliko več, kar dokazujejo nedavni izzivi sistema Združenih narodov, ki jih je sprožila pandemija COVID-19.

Marsikdo bi oporekal trajni vrednosti in moči Ustanovne listine ZN kot normativnega instrumenta, tudi po 75 letih obstoja. Njeni nameni in načela so v človeški zgodovini pridobili univerzalni značaj brez primere. Hkrati narašča pomen in navdihujoča vrednost teh načel za postopno razvijanje in utrjevanje pravne države na mednarodni ravni. Vprašanje pa je, ali so institucionalni mehanizmi, ki jih je Ustanovna listina ZN ustanovila kot sestavni instrument, in sicer s svojimi večplastnimi izzivi, še vedno primerni za današnji svet. Nekateri med njimi zagotovo so, vendar bo morda treba posodobiti druge.

Svet se je od leta 1945 korenito spremenil. Kljub temu bi lahko še vedno trdili, da bi Združene narode morali, če danes ne bi obstajali, ustanoviti. Bi jih bilo mogoče ustanoviti v popolnoma istih institucionalnih in operativnih mehanizmih kot leta 1945? V tem primeru je ponovni razmislek zelo pomemben. Prihajajoča petinsedemdeseta obletnica organizacije je morda primeren trenutek za začetek tega postopka. Od vseh držav članic se bo zahtevalo resno sodelovanje. Določbe Ustanovne listine ZN o organih in institucijah sistema ZN niso vrezane v kamen. V preteklosti je bilo delovanje organov že prilagojeno zaradi sprememb v številu držav članic. Ta čas bi jih bilo potrebno ponovno spremeniti, morda še bolj poglobljeno, da bi organizacija lahko dosegla svoje plemenite namene. A se to ne bo zgodilo čez noč, vendar je za skupno dobro človeštva to vredno storiti.  

Vir: ZN