Statistika obolelih s sladkorno boleznijo povsod po svetu je alarmantna. Kar 37% vseh odraslih s sladkorno boleznijo živi v zahodnem Pacifiku, v Afriki in na Bližnjem vzhodu je skoraj dve tretjini ljudi s sladkorno boleznijo še neodkritih, Evropa pa beleži največjo razširjenost otrok s sladkorno boleznijo tipa 1.

Da bi opozorila na pandemijo diabetesa, je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) že leta 2007 sprejela resolucijo, v kateri je 14. november imenovala za svetovni dan diabetesa. V dokument so zapisali, da je treba nadaljevati večstranska prizadevanja za spodbujanje in izboljšanje zdravja ljudi in tudi, da je treba zagotoviti dostop do zdravljenja in izobraževanja v zdravstvu. Z resolucijo so ZN skušali spodbuditi države članice, naj razvijejo nacionalne politike za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni v skladu s trajnostnim razvojem in njihovimi sistemi zdravstvenega varstva.

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Svetovno poročilo o diabetesu (Global report on diabetes) je razkrilo, da se je število odraslih z diabetesom skoraj početverilo od leta 1980, ko je bilo zabeleženih 108 milijonov obolelih, do danes, ko se ocene gibljejo pri 422 milijonih. To kaže na povečanje povezanih dejavnikov tveganja, kot so prekomerna telesna teža ali debelost. Poleg tega statistika kaže, da se v zadnjem desetletju diabetes razširja hitreje v državah z nizkim in srednje visokim dohodkom kot v državah z visokimi dohodki.

Svetovna zdravstvena organizacija je kampanjo letošnjega Svetovnega dneva zdravja namenila ozaveščanju o diabetesu, razporeditvi bremen in posledic, zlasti v državah z nizkim dohodkom. Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon pa je v sporočilu ob svetovnem dnevu diabetesa pozval, naj se usmerimo tako na preventivo kot krepitev zdravstvenih storitev, tako da lahko vsakdo, ki ima to izčrpavajočo bolezen prejme podporo, ki jo potrebuje.

Pri tem ne smemo pozabiti tudi na najbolj ranljive skupine obolelih z diabetesom, med katerimi so številni begunci. Podatki WHO kažejo, da približno 6% odraslih beguncev v Jordaniji živi s sladkorno boleznijo. Od novembra 2014 so registrirani sirski begunci, k živijo v begunskih kampih, upravičeni do brezplačne zdravstvene oskrbe v državnih ustanovah po Jordaniji, medtem ko begunci, ki živijo v skupnostih, plačajo enako ceno za zdravstvene storitve kot Jordanci brez zdravstvenega zavarovanja. Čeprav so cene zdravil za ranljive posameznike subvencionirane, pa beguncem z diabetesom predstavljajo velik strošek, ki je hkrati le del njihove terapije, saj morajo poleg nujno potrebnih zdravil uživati tudi hrano z nizkim glikemičnim indeksom.

Vir: WHO