V začetku julija je posebna poročevalka Združenih narodov (ZN) za sodobne oblike rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezano nestrpnostjo Tendayi Achiume Svetu ZN za človekove pravice predstavila svoje poročilo o obisku tokrat pretežno afriških in azijskih držav ter držav Latinske Amerike. Izpostavila je, da previdnost pri političnem diskurzu še zmeraj ni odveč, saj mnogi politični voditelji in politične stranke slednjega izrabljajo za podpihovanje sovraštva v okvirih nezadovoljstva prebivalstva z gospodarskimi razmerami njihovih držav ter strahovi, ki izhajajo iz sekuritizacije.
Kljub nekaterim vidnim napredkom se še zmeraj dogaja, da v veliko primerih, kjer gre za izjave podkrepljene z ekstremno ksenofobijo oziroma etno-nacionacionalizmi tudi s strani najvišjih političnih funkcionarjev, države ne ukrepajo. Bodisi je temu tako zaradi pomanjkanja mehanizmov za spopadanje s sovražnim govorom na nacionalnih ravneh bodisi zaradi neučinkovitih procesov na mednarodni ravni. Posebna poročevalka tako poziva h konsistentnim odzivom na tovrstne prakse, ne glede na to kje in v kakšni obliki se pojavljajo.
Države so dostop do državljanstva oziroma drugega podobnega statusa dolgo uporabljale kot diskriminatorno orodje v razmerju do marginaliziranih skupin. Izključujoče prakse podeljevanja državljanstva še zmeraj obstajajo, največkrat pa so utemeljene na razlikah izhajajočih iz rase, etnije, nacionalne pripadnosti in verskega prepričanja posameznikov in posameznic. S tem ne le škodujejo osebam brez državljanstva neke države, temveč tudi pripadnikom in pripadnicam mnogoterih manjšin, ki so podvržene diskriminaciji in nestrpnostim s strani večinskega prebivalstva.
»Apatridnost je večkrat rezultat dolgotrajnih diskriminatornih zakonov, politik in praks, ki privedejo do izključevanja posameznih oseb, četudi le-te v določeni državi bivajo že več generacij,« je dodala Tendayi Achiume. Takšne prepovedi pogosto obsegajo tudi dimenzijo (ne)enakosti spolov, saj v več državah ženske še danes ne morejo prenesti svojega državljanstva v na otroke oziroma na soproge z drugim državljanstvom.
Poročilo posebne poročevalke je prav tako izpostavilo dejstvo, da se neenakosti zgolj povečujejo, kanalizirajo pa se predvsem skozi porast ksenofobičnih in populističnih strank. »Posledična ekonomska marginalizacija večjih segmentov prebivalstva še naprej nudi lažje zatekanje k toksičnemu iskanju grešnih kozlov med migranti, begunci in drugimi nedržavljani, ki naj bi bili krivi za gospodarske neuspehe vlad in globalnega neoliberalnega reda,« je dejala Tendayi Achiume. »Zadeve se še poslabšajo, ko oportunistični politični voditelji in ekstremistične skupine nadaljujejo z uporabo strahov, izvirajočih iz gospodarstvene slike posamezne države, z namenom legitimizacije kaznovalnih in restriktivnih ukrepov na človekove pravice migrantov.«
Z etno-nacionalizmi se še dandanes v veliki meri soočajo tudi države Zahodnega Balkana. Od 1. maja 2018 poteka na Fakulteti za družbene vede novi raziskovalni projekt z naslovom RePAST – Krepitev evropske integracije skozi analizo konfliktnih diskurzov: pregled preteklosti v luči predvidevanja prihodnosti. Fakulteta za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani je ena izmed dvanajstih evropskih partnerk na projektu, ki bo trajal tri leta in ga financira Evropska unija (EU) v okviru raziskovalnega programa Obzorje 2020 v višini 2,5 milijona evrov. Odgovorni vodja za raziskovalno skupino Univerze v Ljubljani v tem projektu je doc. dr. Rok Zupančič, sicer član Obramboslovnega raziskovalnega centra FDV. Kot raziskovalec trenutno pri projektu sodeluje Faris Kočan.
Projekt temelji na vzajemno prepletenih delovnih paketih, ki so utemeljeni na stičišču teorij pokonfliktne obnove (razdeljenih družb) in evropskega povezovanja, pod drobnogled pa s pomočjo metodološkega aparata analize konfliktov jemlje tudi skupno zunanjo in varnostno politiko/skupno varnostno in obrambno politiko EU. Delovni paketi se osredotočajo na: i) uradno in ustno zgodovino, ii) novinarski diskurz, iii) umetnost in popularno kulturo, iv) politični diskurz in politike. Vse domene so inherentno povezane z nadaljnjo integracijo osmih evropskih držav, ki bodo analizirane med projektom: Irska, Grčija, Ciper, Nemčija, Poljska, Kosovo, Bosna in Hercegovina ter Španija. Gre hkrati za osem različnih družb, ki se še zmeraj soočajo z različnimi konflikti. Raziskovalna ekipa FDV bo odgovorna za izvajanje analize v Bosni in Hercegovini.
RePAST bo torej analiziral teme, ki ovirajo evropsko integracijo; ta je v zadnjem času, predvsem na račun radikalizacije, populizma, migrantske in begunske krize ter finančne krize, soočena z mnogoterimi izzivi. Obstoječe raziskave na temo problematične (konfliktne) preteklosti pretežno ostajajo v okviru nacionalnih študij primerov in znotraj posameznega raziskovalnega področja, zato bo projekt s svojim interdisciplinarnim pristopom omogočil svež in poglobljen vpogled v družbe, ki se s problematično preteklostjo soočajo.
Cilj projekta je tudi prakseološke narave, in sicer, stremi k premoščanju konfliktnih diskurzov. Ideja projekta torej ni zgolj akademske narave, saj je eden od ciljev projekta tudi priprave ustreznih priporočil, tako za države članice EU kot za institucije EU, ki bodo služila kot orodje za bolj učinkovito soočanje z aktualnim stanjem, vezanim na problematično preteklost.
Več informacij o projektu je na voljo na uradni spletni strani projekta (www.repast.eu).
Vir: ZN in FDV
Prispevek je objavljen v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.