Povezava med oceani in podnebnimi spremembami je ena izmed ključnih tem razprave na konferenci Združenih narodov (ZN) o oceanih, ki se odvija v New Yorku od 5. do 9. junija. Oceni, ki pokrivajo tri četrtine zemljine površine, imajo ključno vlogo pri svetovnem podnebnem sistemu, proizvajajo kisik in vpijajo ogljikov dioksid iz ozračja. Spremembe v podnebju, ki jih povzročajo naraščajoči nivoji toplogrednih plinov v ozračje, bodo tako pripeljale tudi do sprememb v oceanih. Slednje vključujejo naraščajočo morsko gladino in zakisljevanje oceanov, kar pa bo ogrozilo morske ekosisteme in obmorske skupnosti.
Svetovni voditelji so prepoznali pomembnost oceanov, ko so sprejeli 17 ciljev trajnostnega razvoja (globalni cilji), ki veljajo kot univerzalen načrt za odpravo revščine, zaščito planeta in zagotovitev miru ter blaginje za vse ljudi. Cilj 14 določa specifične mejnike za ohranjanje in trajnostno rabo oceanov, morja in morskih virov za trajnostni razvoj.
’14. cilj trajnostnega razvoja je edini univerzalno dogovorjen načrt za ohranjanje in trajnostno upravljanje morskih virov. Njegovo zvesto izvajanje je torej naše najboljše upanje, da poskrbimo za skrb oceanov,’ je povedal Peter Thomson, predsednik 71. zasedanja generalne skupščine ZN.
Naraščajoče temperature oceanov
Vplivi podnebnih sprememb in naraščajočih ravni toplogrednih plinov na oceane so bili do sedaj zapostavljeni v pogovorih o ukrepih proti podnebnim spremembam, čeprav so oceani in morja največji habitat in so neločljivo povezani s človeškim preživetjem, je povedala Isabella Lovin, namestnica švedskega premiera in ena izmed sopredsedujočih na konferenci o oceanih.
Oceani, ki proizvajajo polovico svetovnega kisika, urejajo zemljino temperaturo in podnebje, zagotavljajo hrano in vodo ter so dom več sto tisoč vrst organizmov, so do sedaj bili trden zaveznik v boju proti podnebnim spremembam.
Več kot 93 procentov vse toplote, ki so jo ljudje dodali planetu od leta 1950, so vsrkali oceani. Ampak to je prineslo svojo ceno, je poudarila ga. Lovin., zaradi topljenja ledu arktičnega morja in beljenja koral. Naraščajoče temperature in zakisljevanje postajajo očitni problemi. Potrebna so takojšnja ublažitev, zaščita, obnovitev in prilagoditveni ukrepi.
Zdravi oceani, stabilno ozračje
‘Ni pomembno ali na obali ali sredi velikega morja daleč od svetovnega dogajanja, zaščita nahajališč morske biodiverzitete je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne trajnostne uporabe dragocenih naravnih virov,’ je povedala Irina Bokova, generalna direktorica UNESCO.
Oceani absorbirajo velike količine ogljika in še večjo količino odvečne toplote. Viške temperature ozračja in naraščajoče količine toplogrednih plinov omejujejo sposobnosti oceanov pri uspešni regulaciji ozračja.
Medvladna oceanografska komisija UNESCO (IOC) pomaga pri razvoju morske znanosti, opazovanju in krepitvi zmogljivosti za boljše nadzorovanje vloge oceanov pri sistemih podnebja in napovedovanju sprememb v oceanih.
Pri gradnji temeljev za uspešno prilagajanje ozračja in strategije ublaževanja se IOC osredotoča na najnevarnejše vplive, kot so naraščajoče temperature, dvig morske gladine, razlike v nevihtah in spremembe v morski biodiverziteti. Znanstveno ustanovljene službe slednje komisije pomagajo predvsem obalnim in manjšim otoškim državam v razvoju z namenom, da bodo postale bolj odporne na trenutne in bodoče vplive podnebja.
Vpliv dviga morske gladine
Zaradi podnebnih sprememb so oceani ‘pod stresom’, po navedbah namestnice generalnega sekretarja Amina J. Mohammed. ‘Po svetu se je morska gladina dvignila za 20 centimetrov od začetka 20. stoletja, predvsem zaradi toplotnega raztezanja oceanov in taljenja ledenikov in snežnih vrhov. Nekatere regije doživljajo tudi večje dvige morske gladine.’
‘Splošni trendi ogrevanja, ogromni primeri beljenja koral, zakisljevanja in dvig morske gladine vplivajo na celotne ekosisteme v vseh regijah in grozijo ribolovu, prehranskim verigam in sposobnost oceanov, da bi še najprej vsrkovali ogljik.’
‘Toplejše temperature povzročajo bolj ekstremne vremenske razmere in predviden dvig morske gladine za dva metra bi imel katastrofalne posledice za obalna prebivališča in gospodarstva. Stotine milijonov ljudi je v nevarnosti,’ je posvarila Amina J. Mohammed.
V nevarnosti pred vedno bolj pogostimi hurikani, cikloni in cunamiji so predvsem prebivalci manjših otoških držav.
Zdravje oceanov in gospodarska blaginja
‘Težave za oceane vodijo do težav za ljudi. Človeško dobro počutje in zdravje, gospodarska blaginja in stabilno ozračje je odvisno od zdravih oceanov,’ je povedal Wu Hongbo, podsekretar ZN za ekonomske in socialne zadeve ter generalni sekretar konference o oceanih.
Sledeč Uradu ZN za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR) naravne nesreče in nesreče kot posledice človeškega delovanja, na primer poplave, nevihte in vplivi podnebnih sprememb, naraščajo in vlade po svetu stanejo več kot 300 milijard ameriških dolarjev vsako leto.
UNISDR je pred kratkim uskladila svojo lestvico ocenjevanja odpornosti na nesreče, ki zagotavlja splošne kriterije za ocenjevanje nesreč s pomočjo Sendai okvirja (Sendai framework). To bo do leta 2020 povečalo število mest, ki bodo zmanjšala izgube pri nesrečah.
Podnebne spremembe in polarna regija
Posledice toplogrednih plinov, kot največji razlog podnebnih sprememb, so najbolj vidne v polarni regiji.
Sledeč Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) se tako Arktika in Antarktika segrevata dvakrat hitreje kot preostanek sveta. Ledeniki in ledene police se topijo ter morski led in snežno prekrivanje se krčita.
Divji polarni ekosistemi in avtohtono prebivalstvo že čutijo vplive podnebnih sprememb. Prav tako polarni pogoji vplivajo na vremenske razmere po svetu.
‘Zaradi telekomunikacij pola vplivata na vreme in ozračje tudi v nižji zemljepisni širini, kjer živi stotine milijonov prebivalstva,’ je posvaril Petteri Taalas, generalni sekretar WMO. ‘Segrevanje zračne mase Arktike in nižanje morskega ledu vplivajo na kroženja oceanov in morske tokove ter so potencialno povezani z ekstremnimi pojavi kot so daljša obdobja mrzlega vremena, vročinski vali in suše v severni polobli.’
Čeprav s pomankanjem podatkov o Zemljinih polarnih regijah, je WMO začela dve leti dolgo prizadevanje, da bi se razlika v zmožnostih predvidevanja zmanjšala in hkrati povečala prihodnost okoljevarstva.
Leto polarnega napovedovanja se je začelo maja z namenom zmanjšanja razlike v napovedih in povečevanja vremenskih napovedi, ozračja in lednih razmer v najbolj oddaljenih delih Zemlje.
Koralni grebeni ogroženi kot posledica podnebnih sprememb
Koralni grebeni pokrivajo slab procent oceanov, ampak spadajo med najbolj biološko raznolike sisteme na planetu, saj podpirajo eno četrtino vseh morskih organizmov.
Sledeč Programu ZN za okolje (UNEP) koralni grebeni obstajajo v več kot 100 državah, kar vključuje več kot 80 držav v razvoju. Skrbijo za človeško družbo skozi ekosisteme, ribolovom, dohodke turizma, preprečevanjem erozije in varovanjem pred ekstremnimi vremenskimi dogodki, in sicer s pomočjo energije valovanja. Prav tako pomagajo pri zmanjševanju posledic poplav in neviht.
Ekosistemi planeta, kot so koralni grebeni, mangrovi in postelje morske trave, so pomembni ”proizvajalci” ekosistema. Kvadratni kilometer dobro vzdrževanega koralnega grebena lahko proizvede tudi do 15 ton rib in druge morske hrane na leto. Okoli 850 milijonov ljudi živi na 100 kilometrih koralnih grebenov, iz katerih črpajo njihove koristi, in 275 milijonov je odvisnih neposredno od grebenov za preživetje.
Podnebne spremembe in oskrba z vodo
Sledeč Programu ZN za razvoj (UNDP) so oceani in sladka voda planeta tesno povezani z vodnim ciklom celotnega planeta. Agencija je ocenila, da je 97 procentov svetovne vode v oceanih in da oceani zalagajo z vodo, ki na planet pride kot dež in sneg. Od majhnega deleža sladke vode je tretjina v podzemnih virih in samo 0,3 procente v nadzemnih virih.
Scenariji podnebnih sprememb predvidevajo, da se bodo razlike še povečale. Pogostost poplav in suš bo še spremenila mnoge reke po svetu in bo imela hude družbeno-gospodarske posledice. UNEP predvideva, da bodo zaradi slabega upravljanja z oceani imeli ljudje gospodarske škode za vsaj 200 milijard dolarjev na leto. To bi se lahko zaradi pomankanja ublažitev podnebnih sprememb do leta 2050 povečalo na 322 milijard dolarjev letno.
Zaradi tega poudarjajo bolj integrirane in ekološke pristope za upravljanje s sladkimi vodami in oceani. Tako pomagajo državam v iskanju vodnih virov in implementaciji usklajenega upravljanja z vodnimi viri, ki lahko pripomorejo pri zmanjševanju revščine in ranljivosti.
Oceani kot del rešitve
Kot je bilo povedano že prej, marsikaj, kar je del našega življenja, dolgujemo oceanom. To vključuje ekosisteme, upravljanje s podnebjem in kulturno podporo milijonom ljudi, ki živijo blizu morja, je povedal Jose Graziano da Silva, generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO). Kot 3 milijarde ljudi, ki se zanašajo na morsko in obalno raznolikost, se tudi vse države strinjajo, da je potrebno zaostriti napore za varovanje oceanov in morja, še posebej v dobi podnebnih sprememb, ko posegi postajajo vedno bolj nujni in celoviti.
Vir: UN News Centre