Mukhisa Kituyi, generalni sekretar Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj

Cilji trajnostnega razvoja morajo postati merilo za presojanje vključujoče rasti.

Na milijone ljudi po svetu ne verjame več, da lahko svetovno gospodarstvo izboljša njihovo življenje. Namesto da bi občutili prednosti odprtih meja ter proste izmenjave informacij in idej, se soočajo z negotovo prihodnostjo, vse večjo neenakostjo in šibko rastjo produktivnosti. Premalo ljudi ima koristi od novih tehnologij, ki nas povezujejo in delajo svet manjši, preveč pa se jih sooča s terorjem in konflikti, prisilnim preseljevanjem in naraščajočo ksenofobijo. Na določen način se globalizacija upočasnjuje, kar zavira potencial mednarodne trgovine, finančnih trgov, prenosa tehnologij in naložb v boljše življenje.

 Najbolj to čutijo v državah v razvoju, saj razmere v svetu zavirajo njihovo rast in ogrožajo, da bodo trdo pridelane koristi razvoja iz preteklosti izgubljene.

V Aziji se zaradi šibkega zunanjega povpraševanja in upočasnjevanja svetovne trgovine velike vrednostne verige zmanjšujejo in koristi industrializacije bledijo. Dolgovi zasebnega sektorja in gospodinjstev naraščajo. Mnoga prej hitro rastoča gospodarstva so se sedaj ujela v tako imenovano past srednje visokih dohodkov.

V Afriki se počasi opušča termin “Afrika v vzponu”, saj se upočasnjuje vzpon blagovne menjave, krepko zmanjšuje priliv kapitala ter povečuje javni in zasebni dolg. Kompleksnost narašča z varnostnimi grožnjami in propadlimi državami, hkrati pa kontinent zapušča največji val migrantov v zadnjih 70 letih.

Latinska Amerika se sooča z možnostjo novega izgubljenega desetletja. Vzroki so nižje cene surovin, odlivi kapitala in padajoč življenjski standard srednjega razreda. Našteto sili vlade, da ponovno ocenijo dosežke zadnjega obdobja rasti in najdejo načine za ponovni zagon industrializacije.

Razviti svet ima dva resna in povezana strukturna problema: povečana neenakost in upočasnjena rast produktivnosti. Stagnacija srednjih prihodkov je sprožila val nasprotovanja migracij v Evropo in do določene mere razloži negativen ton do mednarodne trgovine, ki dominira predsedniško volilno kampanjo v Združenih državah Amerike. Veliko tistih, ki so glasovali za “Brexit” z željo zapustit Evropsko unijo, so volivci, ki menijo, da jih je globalizacija pustila na cedilu.

Dodatno so žvižgači, ki so recimo razkrili “panamske dokumente”, upravičeno povečali nezaupanje ljudi v politične in gospodarske institucije. Razkrili so namreč, kako se lahko mednarodno trgovino in naložbe zlorablja za prepovedane dejavnosti, kot so skrite transakcije in davčne oaze; z razkritjem so tudi opozorili na vpletenost nekaterih političnih voditeljev.

Z naštetim se ustvarja negativno globalno razpoloženje, ki nas mora precej skrbeti. Pri Združenih narodih (ZN) trenutni pesimizem osvetljujemo s tremi pomembnimi in optimističnimi dosežki multilateralizma iz leta 2015: julijska mednarodna konferenca o financiranju za razvoj v Adis Abebi, septembrski vrh v New Yorku in Agenda 2030 za trajnostni razvoj (Agenda 2030) ter novembrska COP-21 konferenca o spremembi podnebja v Parizu. Omenjene sporazume iz lanskega leta moramo kar se da hitro začet izvajat, saj je to najboljši način soočanja s pesimizmom, ki nas obdaja.

Optimizem lanskega leta moramo izkoristiti za ponovno vzpostavitev sposobnosti gospodarstva, da zagotavlja blaginjo, vendar s povsem novo paradigmo razvoja in ustreznim pristopom. Prav zaradi tega je bilo sprejetih 17 ciljev trajnostnega razvoja (globalni cilji), ki so del omenjene Agende 2030. Globalni cilji ponujajo vizijo, kako naj zgleda naše gospodarstvo, družba in okolje leta 2030. Če bomo cilje vzeli resno, lahko slednji postanejo učinkovito merilo za presojanje vključujoče rasti in blaginje.

Julija v Nairobiju poteka 14. konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD 14). Konferenca bo ključnega pomena za uresničevanje Agende 2030. Mednarodno sodelovanje na področju trgovine, financ, tehnologije in investicij je sestavni del globalnih ciljev. V Nairobiju se bodo države članice ZN kolektivno dogovorile, kako bodo naslednja štiri leta sodelovale na prej omenjenih področjih. Na konferenci bodo svetovni voditelji obravnavali, kako ponovno zagnati rast svetovne trgovine, predvsem s trgovino storitev, e-poslovanjem in regionalnimi sporazumi. Krepili bodo tudi mednarodno sodelovanje pri preprečevanju davčnih utaj, reformiranju upravljanja z naložbami ter izboljšanju mednarodnega upravljanja dolgov. V Nairobiju bodo imeli pomembno vlogo tudi direktorji podjetij, investitorji in drugi. Izveden bo UNCTAD svetovni investicijski forum, ki bo spodbujal k naložbam v države in sektorje, ki le-te najbolj potrebujejo.

UNCTAD bo v Nairobiju tudi objavil prvo statistično poročilo ZN o uresničevanju globalnih ciljev. Predstavljeno bo poročilo o razvoju in globalizaciji s prvimi ocenami napredka, kar pomeni prvo oceno ZN na področju trgovinskih, finančnih, tehnoloških in investicijskih vrzeli, ki jih je potrebno odpraviti do leta 2030.

Vabim ves svet, da se pridruži našim prizadevanjem v Nairobiju in pomaga okrepiti konstruktivno razpoloženje, ki nas bo vodilo k blaginji, dostojanstvu in boljšemu planetu. S skupnimi močmi lahko ponovno oživimo trgovino, finančne tokove, prenos tehnologij in naložbe kot pozitivne sile za odpravo revščine in s ciljem, da nikogar ne izpustimo. Skupna prizadevanja na teh področjih lahko obnovijo našo predanost mednarodnemu sodelovanju. Uresničujmo globalne cilje, dosegajmo vključujočo globalno rast in povrnimo upanje v blaginjo za vse, ki jo prinaša globalizacija.

(Objavljeno v Dnevniku 16. 7. 2016)